ʻEsela 9
1 Pea ʻi he fai ʻo ʻosi ʻae ngaahi meʻa ni, naʻe haʻu ai ʻae ngaahi houʻeiki kiate au, ʻo pehē, ʻOku teʻeki vahevahe ʻakinautolu ʻe he kakai ʻo ʻIsileli, mo e kau taulaʻeiki, mo e kau Livai, mei he kakai ʻoe ngaahi fonua, ʻi he fai ʻo fakatatau ki heʻenau ngaahi angakovi, ʻio, ʻoe kakai Kēnani, mo e kakai Heti, mo e kakai Pelesi, mo e kakai Sepusi, mo e kakai ʻAmoni, mo e kakai ʻAmoli.
Torej ko so bile te stvari narejene, so prišli k meni princi, rekoč: »Izraelsko ljudstvo, duhovniki in Lévijevci se [še] niso oddvojili od ljudstva dežel. Počnejo glede na njihove ogabnosti, celó [ogabnosti] Kánaancev, Hetejcev, Perizéjcev, Jebusejcev, Amóncev, Moábcev, Egipčanov in Amoréjcev.
2 He kuo nau ʻomi honau ngaahi ʻofefine moʻonautolu, pea mo honau ngaahi foha: ko ia kuo fakafehakoʻaki ʻakinautolu ʻe he hako māʻoniʻoni mo e kakai ʻoe ngaahi fonua ko ia: ʻio, kuo kau lahi ʻae nima ʻoe houʻeiki mo e ngaahi pule ʻi he meʻa hala ni.
Kajti vzeli so izmed njihovih hčera zase in za svoje sinove, tako da se je sveto seme pomešalo z ljudstvom teh dežel. Da, roka princev in vladarjev je bila vodilna v tem prekršku.«
3 Pea ʻi heʻeku fanongo ki he meʻa ni, naʻaku hae hoku kofu mo hoku pulupulu, peau fusi hoku ngaahi fulufuluʻi ʻulu mei hoku ʻulu, pea mo ʻeku kava, peau nofo ki lalo ʻo tāfuʻua.
Ko sem slišal to stvar, sem pretrgal svoje ogrinjalo in svoj plašč in si pulil lase svoje glave in iz svoje brade ter se osupel usedel.
4 Pea naʻe kātoa kiate au ʻakinautolu taki taha kotoa pē naʻe tetetete ki he ngaahi folofola ʻae ʻOtua ʻo ʻIsileli, ko e meʻa ʻi he talangataʻa ʻokinautolu naʻe fetuku fakapōpula: peau nofo tāfuʻua pe ʻo aʻu ki he feilaulau fakaefiafi.
Potem so bili zbrani k meni vsi, ki so trepetali ob besedah Izraelovega Boga zaradi prestopka tistih, ki so bili odvedeni proč; in osupel sem sedel do večerne daritve.
5 Pea ʻi he feilaulau fakaefiafi ne u tuʻu hake mei heʻeku māfasia; peau hae hoku kofu mo hoku pulupulu, peau tūʻulutui ʻi hoku tui, peau mafao atu hoku nima kia Sihova ko hoku ʻOtua,
Ob večerni daritvi pa sem se dvignil od svoje potrtosti in s svojo pretrgano obleko in ogrinjalom padel na svoja kolena in razprostrl svoje roke h Gospodu, svojemu Bogu
6 Pea naʻaku pehē, “ʻE hoku ʻOtua, ʻoku ou mā pea kula hoku mata ke hiki hake hoku mata kiate koe, ʻe hoku ʻOtua: he kuo tupu ʻo lahi hake ʻemau ngaahi hia ʻi ʻolunga ki homau ʻulu, pea ko ʻemau fai hala kuo tupu hake ki he ngaahi langi.
in rekel: »Oh moj Bog, osramočen sem in zardevam, da bi dvignil svoj obraz k tebi, moj Bog. Kajti naše krivičnosti so narasle nad našo glavo in naš prestopek je zrasel do nebes.
7 Talu mei he ngaahi ʻaho ʻo ʻemau ngaahi tamai kuo mau moʻua ʻi he hala lahi ʻo aʻu ki he ʻaho ni; pea ko e meʻa ʻi heʻemau ngaahi hia, naʻe tukuange ai ʻakimautolu, mo homau ngaahi tuʻi, mo homau ngaahi taulaʻeiki, ki he nima ʻoe ngaahi tuʻi ʻoe ngaahi fonua, ki he heletā, pea ki he pōpula, pea ki he maumau, pea ki he puputuʻu ʻoe mata, ʻo hangē ʻi he ʻaho ni.
Od dni svojih očetov smo bili v velikem prekršku do tega dne in zaradi svojih krivičnosti smo bili mi, naši kralji in naši duhovniki izročeni v roko kraljev dežel, meču, ujetništvu, plenu in zmedenosti obraza, kakor je to ta dan.
8 Pea ko eni kuo fakahā ʻae ʻofa kiate kimautolu ʻi he kuonga siʻi meia Sihova ko homau ʻOtua, ke tuku kiate kimautolu ha toenga [kakai], ke hoa, pea ke tuku kiate kimautolu ʻae faʻo ʻi hono potu māʻoniʻoni, koeʻuhi ke fakamaama homau mata ʻe homau ʻOtua, pea foaki kiate kimautolu ʻae fakaakeake siʻi ʻi homau nofo pōpula.
Sedaj je bila za kratek čas milost pokazana od Gospoda, svojega Boga, da nam pusti ostanek, da pobegne in da nam da klin na njegovem svetem prostoru, da nam naš Bog lahko razsvetli naše oči in nam da majhno poživitev v naše suženjstvo.
9 He ko e kau tangata hopoate ʻakimautolu; ka naʻe ʻikai liʻaki ʻakimautolu ʻe homau ʻOtua ʻi heʻemau nofo pōpula, ka kuo fakahoko ʻae ʻofa kiate kimautolu ʻi he ʻao ʻoe ngaahi tuʻi ʻo Peasia, ke tuku kiate kimautolu ʻae fakaakeake, ke fokotuʻu ʻae fale ʻo homau ʻOtua, pea ke fakafoʻou hono ngaahi potu maumau pea ke foaki kiate kimautolu ʻae ʻā maka ʻi Siuta pea ʻi Selūsalema.
Kajti bili smo sužnji, vendar nas Bog v našem suženjstvu ni zapustil, temveč je k nam razširil usmiljenje v očeh perzijskih kraljev, da nam da poživitev, da postavimo hišo našega Boga, da popravimo njena opustošenja in da nam da zid v Judu in v Jeruzalemu.
10 Pea ko eni, ʻE homau ʻOtua, ko e hā te mau lea [ʻaki ]hili ʻae meʻa ni kotoa pē? He kuo mau liʻaki hoʻo ngaahi fekau,
In sedaj, oh naš Bog, kaj bomo rekli po tem? Kajti zapustili smo tvoje zapovedi,
11 ʻAia naʻa ke fekau ʻi hoʻo kau tamaioʻeiki ko e kau palōfita, ʻo pehē, Ko e fonua ʻoku mou ʻalu ke maʻu, ko e fonua taʻemaʻa ia ʻi he ngaahi angaʻuli ʻoe kakai ʻoe ngaahi fonua, mo ʻenau ngaahi angakovi, ʻaia kuo nau fakafonu ʻaki ia mei hono potu ʻe taha ki hono potu ʻe taha ʻi heʻenau anga taʻemaʻa;
ki si nam jih zapovedal po svojih služabnikih prerokih, rekoč: ›Dežela, v katero greste, da jo posedete, je nečista dežela z nečistostjo ljudstva dežel, z njihovimi ogabnostmi, ki so jih napolnili od enega konca do drugega s svojo nečistostjo.
12 Pea ko eni, ʻoua naʻa mou foaki homou ngaahi ʻofefine ki honau ngaahi foha, pea ʻoua naʻa mou toʻo honau ngaahi ʻofefine mo homou ngaahi foha, pea ʻoua naʻa mou kumi ki heʻenau melino pe ki heʻenau koloa ʻo taʻengata: koeʻuhi ke mou mālohi, pea kai ʻae lelei ʻoe fonua, pea tuku ia ko e ʻapi tofiʻa ki hoʻomou fānau ke taʻengata.
Zdaj torej ne dajajte svojih hčera njihovim sinovom niti ne jemljite njihovih hčera [za] svoje sinove niti ne iščite njihovega miru ali njihovega premoženja na veke, da boste lahko močni in jedli dobro od dežele in jo zapustili v dediščino svojim otrokom na veke.‹
13 Pea hili ʻae meʻa kotoa pē kuo tō kiate kimautolu ʻi heʻemau ngaahi ngāue kovi, pea ʻi heʻemau hala lahi, he ko koe ko homau ʻOtua kuo siʻi hifo hao tautea ʻakimautolu kae lahi ʻemau ngaahi hia, pea kuo ke tuku kiate kimautolu ʻae ngaahi fakamoʻui pehē ni;
Po vsem tem, kar je prišlo nad nas zaradi naših zlih dejanj in zaradi našega velikega prekrška, glede na to, da nas je naš Bog manj kaznoval, kakor zaslužijo naše krivičnosti in nam dal takšno osvoboditev, kakor je ta,
14 He te mau toe liʻaki hoʻo ngaahi fekau, pea hoko ʻo fakataha ʻakimautolu mo e kakai ʻoe ngaahi angakovi ni? Pea ʻikai te ke houhau ai kiate kimautolu ke ʻoua ke fakaʻauha ʻakimautolu, pea ʻe ʻikai ha niʻihi ʻe toe, pe ha meʻa ke hao ai?
ali naj bi ponovno prelomili tvoje zapovedi in se pridružili v sorodstvo z ljudstvom teh ogabnosti? Mar ne boš jezen na nas, dokler nas ne použiješ, tako da tukaj ne bi bilo ne ostanka niti pobeglih?
15 ʻE Sihova ko e ʻOtua ʻo ʻIsileli, ʻoku ke māʻoniʻoni koe: he ʻoku mau kei nofo hao pe, ʻo hangē ko e ʻaho ni: vakai, ʻoku mau ʻi ho ʻao ʻi heʻemau ngaahi angahala: he ʻoku ʻikai te mau faʻa tuʻu ʻi ho ʻao koeʻuhi ko e meʻa ni.”
Oh Gospod, Izraelov Bog, ti si pravičen, kajti mi ostajamo, čeprav pobegli, kakor je to ta dan. Glej, mi smo pred teboj v svojih prestopkih, kajti zaradi tega ne moremo stati pred teboj.«
