Luk 17
1 Jisu ninyigv lvbwlaksu vdwa minto, nyi vdwa rimur mobv rinv ngv ho lokia doore! vbvritola yvvdw bunua rimu dunv hv mvngru gubv rire!
Reče pa učencem svojim: Ni mogoče, da pohujšanja ne bi prišla; ali gorjé tistemu, po kterem prihajajo.
2 Ho nyi anga vlwng pwtv nvgo lvngpolo paklwk tvvla svlv lo orlwk namv nw gv lvgabv alvyare so gv vmi anga rimur modubv ritv svnga.
Bolje bi mu bilo, da bi mu se obesil kamen mlinski na vrat, ter bi bil vržen v morje, nego da enega teh malih pohujša.
3 Vkvlvgabv hingto laka no ogugo ridudw! “Noogv achiboru vdwv rimur dubolo, ninyia yamtoka, okv nw mvngdin dukubolo, ninyia mvngnga jilaka.
Varujte se! Če se pregreší brat tvoj zoper tebe, popreti mu; in če se spokorí, odpusti mu.
4 Nw alua kanw go nam rinyingla rimur dubolo, okv riri gv dwkia no gvlo aala, ‘Ngo mvngdin dukunv vku bolo, no ninyia mvngnga jirung laka.’”
In če se pregreší sedemkrat na dan zoper tebe, pa se sedemkrat na dan obrne do tebe, govoreč: Kesam se! odpusti mu.
5 Nyitampingko vdwv Jisunyi minto, “Ngonugv mvngjwng nga kai molabv.”
Pa rekó aposteljni Gospodu: Priloži nam vere!
6 Jisu mirwkto, “Nonu gvlo mvngjwng ngv yingmw chargobv doodu bolo, nonu so malberi singnv sum minyure, ‘No atu hv kolv lokv puchok linsula okv svmasa lo atu hv lvvlwk suto vla minbolo hv noogv minam a tvjire.
Gospod pa reče: Ako bi imeli vere, kolikoršno je zrno gorušično, in bi rekli tej murvi: Izderi se, in vsádi se v morje! in poslušala bi vas.
7 “Minchisinam go nonu gvlo akonv pakbu doodu hv rongo padungdo vmalo svlar vdwa kaaya riadungdo. Vdwlo nw rongo lokv aari kunyi, um no ninyia baapubv okv dvnam a dvto vla minridw?
Kdo izmed vas ima pa hlapca, kteri orje in pase, da bi mu, kedar pride s polja, precej rekel: Pojdi, počij?
8 Vbvrirung mare! vmabvya, no ninyia minre, ‘Ngoogv dvnya dvse nga mvpvto, vbvrikunamv no noogv vji a kotoka okv ngoogv dvrilo okv tvngrilo no doya tvka; ho kochingbv no noogv dvse a dvla duku.’
Ne poreče li mu marveč: Pripravi, kar bom večerjal, in opaši se in strezi mi, dokler se ne najém in napijem; a potem jej in pij ti?
9 Minam a tvvla pakbu angv umbonyikv go panyu mapvri, panyu pvri?
Ali bo mar zahvalil temu hlapcu, da je storil, kar mu se je bilo ukazalo? Ne verujem.
10 Vbvdvdvbv so si nonu gvloka doolwk laka; nonugv rise a vdwlo nonu ripv kudw, minlaka, ‘Ngonu pakbu bvtwkbv rimwngnv; ngonu ngonugv rise a rimwng pvnv.’”
Tako tudi vi, kedar storite, kar vam je ukazano, recite: Nepotrebni hlapci smo; kajti storili smo, kar smo bili dolžni storiti.
11 Jisunyi Jerusalem bv vngrilo nw Samaria gvla Galili gv doorwsi pingkolo vngpitla vngto.
In zgodí se, ko je šel v Jeruzalem, da je hodil med Samarijo in Galilejo.
12 Nw nampum arwnglo vngdungrilo ho arwnam apin yaritla lvvmanv nyi vring go paami suto, bunu adulo dakto
In ko vnide v neko vas, sreča ga deset gobavih móž, kteri so stali od daleč.
13 okv goktoku, “Jisu! Tamsarnv! ngonua aya mvngpa labv!”
In ti povzdignejo glas, govoreč: Jezus, učenik, usmili se nas!
14 Jisu bunua kaapa toku okv bunua minto, “Vngnyika okv nyibu vdwa nonua jwngkadaka kolaka.” Lamtvlo bunua darwk dukubv mvtoku.
In ugledavši jih, reče jim: Pojdite, pokažite se duhovnom! In zgodí se, ko so šli, očistijo se.
15 Vdwlo bunugv lokv akonv poyapvku vla himpa tokudw, nw vngkur toku, Pwknvyarnvnyi gamtv rungbv hartv toku.
Eden pa izmed njih, videvši, da je ozdravel, vrne se, hvaleč Boga z močnim glasom;
16 Nw Jisu gv lvpa lvkwng gv kvdw lo atu v gipv toku okv ninyia umbonyi vtoku. Nyi angv Samaritan go.
In pade na obraz pred noge njegove, in zahvali mu; in ta je bil Samarijan.
17 Jisu minto, “Nyi mvpu namv nyidum vring gui laka; kvvbi kia gunv ogolo?
Odgovarjajoč pa Jezus, reče: Ali se jih ni deset očistilo? Onih devet pa, kje so?
18 Ogubv so nyebunyi angv si Pwknvyarnvnyi umbonyi vla mimbv aadunv?”
Ali se ni našel, kteri bi se vrnil, da bi dal Bogu hvalo, razen ta tujec?
19 Okv Jisu ninyia minto, “Gudungto okv vngnyika; noogv mvngjwng lokv nam alv mopvku.”
In reče mu: Vstani, pojdi! vera tvoja ti je pomogla.
20 Parisis mego Jisunyi tvkato Pwknvyarnv gv Karv ngv vdwlo aatv dunv. Ninyigv mirwksinamv, “Pwknvyarnv gv Karv ngv vbvrung vla kaadubv rimare.
Vprašan pa od Farizejev, kedaj bo prišlo kraljestvo Božje, odgovorí jim, in reče: Kraljestvo Božje ne bo prišlo s svetlostjo.
21 Yvv akonvka minla mare, ‘kaato si kunv!’ vmalo, ‘v kunv!’; ogulvgavbolo Pwknvyarnv gv Karv ngv no gvlo doodu.”
Tudi ne porekó: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Kajti glej, kraljestvo Božje je notri v vas.
22 Vbvrikunamv Jisu lvbwlaksu vdwa minto, “Dw gv aariku vdwlo nonu Nyia Kuunyilo gv alu logonyi kaanwngre, vbvritola um nonu kaapa kumare.
Reče pa učencem: Prišli bodo dnevi, ko boste želeli enega od dnî sinú človečjega videti, in ne boste videli.
23 Ho hoka nyi vdwv nonua minre ‘tolobv kaatoka!’ vmalo ‘so soka kaatoka!’ vbvritola vnglinla um kaakar mabvka.
In porekó vam: Glej, tu je! ali: Glej, tam je! Ne izidite, in tudi ne sledite ne!
24 Dooriak gv nyidomooku lo riaklinla okv chegunv lokv chegunvbv loung monam aingbv rire nyia kuunyilo ninyigv alu hv.
Kajti kakor blisk, kteri šine in se svetli iz enega kraja pod nebom do drugega kraja pod nebom, tako bo tudi sin človečji v dan svoj.
25 Vbvritola atukchobv nw achialvbv hinching chingchore okv silugv nyi vdwgv toanam gubv rire.
Ali poprej mu je treba veliko pretrpeti, in zavrženemu biti od tega rodú.
26 Noah gv riri ho gv dw aingbv Nyia Kuunyilo gv dw hvka Vbvrire.
In kakor je bilo v dnéh Noeta, tako bo tudi v dnéh sinu človečjega.
27 Nyi mvnwngngv dvbwngla okv tvngbwng nyala rinyato, nyimv okv nyiga vdwv nywng nyilubv rimi sinyato, Noah gv svpw arwnglo aalwk rikulo okv isi hv tvvlula bunu mvnwngnga tvvrumla tvki toku.
Jedli so, pili so, ženili so se, možile so se, noter do dné, ko je stopil Noe v barko, ter je prišel potop in vse pogubil.
28 Ho alu hv Lot gv ririlo gv alu aing bv rire. Nyi mvnwngngv dvbwngla okv tvngbwng nyato, korvpachu rvvmi sinyato okv pyokmi sinyato, singnv lvvdung nyato okv naam mvdung nyato.
Enako tudi, kakor je bilo v dnéh Lota; jedli so, pili so, kupovali so, prodajali so, sadili so, zidali so;
29 Lot gv Sodom a vngyuri alu lo, vmv okv vmv gununvnv ngv nyidomooku tolo gvngv holula nyi mvnwngnga guki kingam toku.
Ali tisti dan, ko je izšel Lot iz Sodome, udaril je ogenj in žveplo z neba, in pogubil je vse.
30 Nyia Kuunyilo gv daklwk rikulo ho vkv aingbv rireku.”
Ravno tako bo tisti dan, ko se bo sin človečji razodel.
31 “Ho gv alu lo nyi gonv ninyigv namwng mwnglo lo rinv naam arwng aala ninyi gvbv rinam yikungyira mvnwngnga naadubv mvngrung mabvka; vkv aingbv nyi gonv yvv agum rongolo rinv naam aakur kuyoka.
Tisti dan, kdor bo na strehi, a pohištvo njegovo v hiši, ne stopa naj dol, da ga vzeme; in kdor bo na polji, naj se ravno tako ne ozira na to, kar je zadej.
32 Lot gv nywng nga mvngpa toka!
Spominjajte se žene Lotove!
33 Yvvdw nyi atugv singdung nga ringdubv mvngdunv ngoore; yvvdw ninyigv singdung nga ngoomu dunv v hum ringyare.
Kdor bo gledal dušo svojo ohraniti, izgubil jo bo; a kdor jo bo izgubil, oživil jo bo.
34 Ho gv ayulo, ngo nonua mindu, ho hoka nyi anyigo gadw lo lvkobv yupbam la doore; akonyi naare okv akonyi kayure.
Pravim vam: Tisto noč bosta dva na enej postelji: eden se bo vzel, a drugi pustil.
35 Nyimv anyi gonv daa hwkbasire: akonyi naaro reku okv akonyi kayu reku.
Dve boste mleli vkupej: ena se bo vzela, a druga pustila.
36 Nyi anyigo rongo mvba sila doore akonyi naaro reku okv akonyi kayu reku.”
Dva bosta na njivi: eden se bo vzel, a drugi pustil.
37 Lvbwlaksu vdwv ninyia tvvkato, “Ogulo, Ahtu?” Jisu mirwkto, “Ogulo svmago doopvdw hoka Pvta nyidin dvnv dookumre.”
In odgovarjajoč, rekó mu: Kje, Gospod? A on jim reče: Kjer je truplo, tam se bodo zbirali orli.
