Nyingnam 16
1 Paul Vngtoku Darbe okv Listra lo, ogolo kristan amin Timoti vnamgo doopvdw. Ninyigv anv ka kristan go, Jius gvgo, vbvritola ninyigv abuv Grik go.
Pride pa v Derbo in Listro; in glej, neki učenec je bil tu po imenu Timotej, sin neke žene Judinje, ktera je verovala, očeta pa Grka;
2 Listra okv Ikonium lokv mvngjwngnv mvnwng ngv Timotinyi alv nvgo vla japnya toku.
Za kterega so dobro pričali bratje, kteri so bili v Listri in Ikoniji.
3 Paul ninyigv lvkobv Timotinyi vnggv nwngto, vkvlvgabv hv ninyia ayakmvuto. Vkvlvgabv hv ritoku ho mooku gv doonv Jius mvnwng ngv Timoti gv abuv Grik vkv vla chintoku.
Tega je hotel Pavel, da bi šel ž njim, in vzemši, obreže ga za voljo Judov, kteri so bili v tistih krajih; kajti vedeli so vsi za očeta njegovega, da je Grk.
4 Bunu banggua vngpikla vngrilo, Jerusalem gv Apostol vdwa okv nyigagatv vdwgv pvbv mimpv nama tvvdu ridubv, bunu mvngjwngnv vdwlo japying jito okv ho minam am bunua ridubv mintoku.
Ko so pa hodili po mestih, priporočevali so jim, naj izpolnjujejo ustave, ktere so sklenili aposteljni in starešine v Jeruzalemu.
5 Vkvlvgabv Pwknvyarnvnaam lo gwlwk alvbv mvngjwng toku okv aludwkibv twngtv yaya toku.
In cerkve so se utrjevale v veri, in množilo se je njih število vsak dan.
6 Bunu vngraptoku Prigia okv Galatia gv mooku lo ogulvgavbolo Darwknv Dowv bunua Asia mooku lo doina bunua mimu matoku.
In ko so prehodili Frigijo in Galacijsko deželo, zabranil jim je sveti Duh govoriti besedo v Aziji.
7 Bunu vdwlo Maisia gv launglo vngchi pvkudw, bunu gwngkw nyato Bitinya mooku lo vngdubv, vbvritola Jisu gv Dowv bunua vngmumato.
In ko so prišli v Mižijo, izkušali so iti v Bitinijo: ali Duh jim ni pustil.
8 Vbvrikunamv bunu Maisia takbv vngtoku okv Troas lo vnglwk toku.
A ko so prešli Mižijo, snidejo v Troado.
9 Ho ayu Paul nyikrwgo kaato ninyia Mesedonia ngv dakto la okv ninyia kodwkrwk la kodubv kaato, “Mesedonia lo aala okv ngonua ringla bvkv vla!”
In prikaže se Pavlu po noči prikazen. Neki mož Macedonec je stal, proseč ga in govoreč: Pridi v Macedonijo in pomagaj nam.
10 Paul so nyikrwa kaanam gola, ngonu mvngrap toku Mesedonia bv vngdu kubv, ogulvgavbolo ngonu Mvngtoku Pwknvyarnv ngonua goklin pvkunv alvnv yunying nga Mesedonia gv nyi vdwa minji dokubv.
Ko je bil pa prikazen videl, ogledali smo se precej, da izidemo v Macedonijo, prepričani, da nas je Gospod poklical, da jim oznanimo evangelj.
11 Ngonu Troas lokv svpw gvngv vnglin lakula okv sidakala bv vngdavngra la Samotras lo vngpikla, okv logo nvnga Neapolis lo vngchito.
Ko smo se torej odpeljali iz Troade, prišli smo na ravnost v Samotracijo, in drugi dan v Neapolj.
12 Ngonu ho mooku gvngv Pilippi lo aalwk toku, ho pamtv vv Mesedonia gv mvtumvke distrik akobv rito; so si ka Roman nyi vdwgv doolwkku bvka ritoku. Ngonu hoka alu meegoka doa pvkunv.
In odtod v Filipe, ktero je prvo mesto straní Macedonske, selišče. V tem mestu pa smo se nekoliko dnî mudili,
13 Doonu alu lo ngonu Jius vdwgv kumdubv dookum kongv hoka dodubv vla mvnggv rila, pamtv gvngv svko takbv linto. Ho anvnyimv vdwa ngonu dootung tokula okv minrap toku.
In v sobotni dan smo izšli iz mesta k vodi, kjer je bil navadni kraj molitve, in sedši, govorili smo ženam, ktere so so bile zbrale.
14 Ngonu gvlo tvvnv akonv Laidia Taitira lokv, ho vv yalwng yajinv iji pioknv angv. Nyimv angv Pwknvyarnvnyi kumnv go, okv Ahtu ninyigv tuktum mvngnv nvnvnga mvkoto Paul gv ogugo minpvdw alvbv tvvria dubv.
In neka žena po imenu Lidija, ktera je prodajala škrlat, iz mesto Tijatirskega, bogaboječa, poslušala je; in odprl jej je Bog srce, da je pazila na to, kar je Pavel govoril.
15 Kochingbv ninyia okv ninyigv naam lo doonv vdwv baptisma naatoku, ninyi ngonua harlwkto, “Aala okv ngoogv naam lo doolaka nonuno nga jvjvbv Ahtu gv mvngjwng bogobv mvngpvlo.” Okv ninyi ngonua gumya yala vnggv toku.
Ko se je pa krstila, in hiša njena, prosila je, govoreč: Če mislite, da sem Gospodu verna, vnidite v hišo mojo in ostanite; in primorala nas je.
16 Alu golo ngonu mvnwng ngv kumku mookulo vngtoku; ngonu mvnwng ngv nyijar paknv go vngrwk sito hvkv gvlo darwkmanv dowv doonvgo ho aajinv singdung nga mincho nyunvgo. Ninyigv atu gvbv hv achialv bv morko nga paanv go alvbv aainvgv lvga mincho jinam lokv.
Zgodí se pa, ko smo šli na molitev, sreča nas neka deklica, ktera je imela duha vedeža, in je veliko dobička dajala gospodarjem svojim z vedeževanjem.
17 Hv Paul okv ngonua vngming gvtoku, gokto “So nyi vdwsi Kairungnv Pwknvyarnv gv pakbu go! Bunu nonua dupwng jidu oguaingbv nonu singnya svngvdw!”
Ta je bila šla za Pavlom in nami, in vpila je, govoreč: Ti ljudje so služabniki Boga najvišega, kteri vam oznanjujejo pot zveličanja.
18 Ninyia svbv rila alu meego ritoku, Anyungnga Paul achialvbv mvngdwk toku ho ninyi hinkur hirwkla okv dowa mintoku, “Ngo Jisu Kristo gv amin bv nyimv sokv alvmanv dowv liro toku vla orto jidunv!” dowv linda toku vbv ho minda rilo.
A to je delala veliko dnî. Pavla je pa bolelo, in obrnivši se, reče duhu: Ukazujem ti po imenu Jezusa Kristusa, da izidi iž nje. In izšel je še tisto uro.
19 Vdwlo ninyigv atu gv morko nanv nvngv nyeepv kudw bunu mvngdwk toku, bunu Paul okv Silasnyi gakbwng toku okv bunu svvla ikula rigvdoogvnv nyi vnggiachaagia lo svvlwk nyatoku.
Ko so pa videli gospodarji njeni, da je izšlo upanje njih dobička, primejo Pavla in Sila, in odvlečejo ju na trg k poglavarjem.
20 Bunu bunua Roman nyigam vdwlo boolwk chotola okv mintoku, “So nyi vdwsi Jius vdwgo okv bunu mvnwng ngv ngoogv pamtv so ridwkriku nyadu.
In pripeljavši ju k poglavarjem, rekó: Ti ljudjé motijo naše mesto, ker so Judje;
21 Bunu akusunv ridungdodung go tamsar la ngonugv pvbv nga rinyingrirudo, ngonu Roman pamtv lokv, okv ngonu mvnggia mare so ridungdoodung sum vmalo bunugv rinama.”
In oznanjujejo šege, kterih mi ne smemo sprejemati ne izpolnjevati, ker smo Rimljani.
22 Okv nyipamv lvkin gubv Paul okv Silasnyi naatungto. Vbvrikunamv nyigam vdwv Paul okv Silas gv vji nga putakpuyak tokula okv bunua mvdu ridubv orto nga jitoku.
In ljudstvo vstane zoper nju; in poglavarji jima raztrgajo oblačila, in veleli so ju šibati.
23 Koching nga achialv bv dwngto la, bunu vdwv buniya patwk arwng lo tumlwk toku, okv patwk rigv nvngv bunua alvbv itum pvvto vla orto nga jito.
In ko so ju zeló pretepli, vržejo ju v ječo, naročivši varuhu ječe, naj ju skrbno varuje.
24 Oogv orto nga tvvnam gola, patwk rigvnvgv bunua chenyung lo tunglwk to okv bunugv lvpa nga lvpia lwkpium sitola tumpvto.
In on, prejemši takošno zapoved, vrže ju v najnotranjo ječo, in dene jima noge v klado.
25 Yupra lvpa nga Paul okv Silas bunyiv Pwknvyarnvnyi kumla okv mimin mintoku, okv kvvbi patwk doonv mvnwng ngv bunya tvla dootoku.
A o polnoči sta Pavel in Sila molila in hvalila Boga; in jetniki so ju poslušali.
26 Dvminmabv hoka kairungnv mobi go hwkto, hogv patwk doogingnvnv vka hvkdin rvpwngto. Vbvrinamv agi mvnwng ngv kokko nyatoku, okv patwk lo doonv mvnwng ngv jaako ngv doksok toku.
Kar vstane potres velik, tako, da se je temelj ječe zganil; in pri tej priči so se odprla vsa vrata, in vsem je odpadlo železje.
27 Patwk am kaarianv angv godung toku, okv vdwlo hv patwk gv age ngv kokda namnga kaapa tokula, ho ninyi patwk lo doonv vdwv toosi pvvkuji mvngtoku; vkvlvgabv hv atubongv rioksv nga svvlin laku okv atubongv peeki sitv toku.
Ko se je pa varuh ječe prebudil, in je videl vrata ječe odprta, izdere meč in hotel se je umoriti, misleč, da so jetniki pobegnili.
28 Vbvritola Paul ho lokv gvngv ninyigv gaam bv gokbub lotoku, “No atubongv mvki suma bvka! Ngonu mvnwng ngv si dopvnv!”
Pavel pa zakliče z močnim glasom, govoreč: Ne storí si nič žalega; saj smo vsi tu.
29 Patwk am rigv nvngv mvru bvngla ikula, arwngbv chaplwk toku, okv jinjin rumrum laku Paul okv Silas gv lvpa lvkwnglo aalwk toku.
On pa, izprosivši luč, poletí noter, in pade drhtajoč Pavlu in Silu pred noge.
30 Vbvrikunamv hv bunua agumbv linggv toku okv tvuto, “Tamsarbo vdw, ngo oguaingbv rila ringdubv?”
In izpeljavši ju ven, reče: Gospoda! kaj mi je treba storiti, da se zveličam?
31 Bunu mvrwkto, “Ahtu Jisunyi mvngjwng laka, okv nonua ringya tvvrikunv—nam okv noogv ogu nyi haka.”
Ona pa rečeta: Veruj v Gospoda Jezusa Kristusa, in zveličal se boš ti in hiša tvoja.
32 Vbvrikunamv bunu Ahtu gv gaam nga japji toku okv ninyigv naam lo doonv kvvbi vdwaka.
In govorila sta mu besedo Gospodovo, in vsem, kteri so bili v hiši njegovej.
33 Hogv ayulo patwk kaaria nvngv bunua vnggv toku okv bunugv ungv nga harkak toku; okv hv okv ninyigv ogu nyi mvnwng ngv lvkin gubv baptisma naatoku.
In vzel ju je še tisto uro nočí, in izmil od ran, in krstil se je on in vsi njegovi precej.
34 Vbvrikunamv hv Paul okv Silasnyi naambv chaagv toku okv bunua dvnam go meego jitola dvmu tvku. Hv okv ninyigv ogumvnwng ngv achialv bv himpu toku, vkvlvgabv bunu Pwknvyarnvnyi vjv mvngjwng nyatoku.
In odpeljavši ju v hišo svojo, postavil je mizo, in veselil se je, da je z vso hišo veroval v Boga.
35 Aru gunv nga Roman rigvnv vdwv polis nyigam vdwa orto nga jilinla vngmuto, “Hogv nyi vdwa vngmu laku kv vla.”
Ko se je pa zdanilo, pošljejo poglavarji beriče, govoreč: Izpusti te ljudí.
36 Vkvlvgabv patwk kaarianv Paulnyi minto, “Nyigam vdwv nam okv Silasnyi orto go jilwkpv topu dukubv. Vbvribolo, nonu vngla riku, vngnyi kuka okv nyanyak alvbvku.”
In varuh ječe sporočí te besede Pavlu: Poslali so poglavarji, da se imata izpustiti; sedaj torej izidita, in pojdita v miru.
37 Vbvritola Paul polis nyigam vdwa mintoku, “Ngonu mvnwng lo ogu rimur goka kaapama, bunu ngonu mvnwng nga nyi gv apam lo mvritmvkato—okv ngonu mvnwng vka Roman nyi to! Vbvrinamv bunu ngonu mvnwng nga patwk arwnglo tumlwkto. Okv vjv ngonua chinpa madubv vngmu kuso mvngduku. Vmabv! Roman nyigam vdwv atubongv soka aasu la okv ngonua naalin motoka.”
Ali Pavel jim reče: Šibali so naju očitno, neobsojena, človeka Rimljana, in vrgli v ječo: in sedaj naju skrivaj izpuščajo? Ne tako; nego sami naj pridejo in naju izpeljejo.
38 Polis nyigam vdwv mirwk toku soogv gaam am Roman nyigam vdwlo minpa toku; okv vdwlo bunu Paul okv Silasnyi Roman nyi go vla tvvpa kunamv, bunu mvnwng ngv busu nyatoku.
In beriči sporočé te besede poglavarjem; in uplašijo se, slišavši, da sta Rimljana.
39 Vkvlvgabv bunu aalaku okv bunua minggu lwktoku; Vbvrikunamv bunu patwk gvngv bunua linggv toku okv bunua pamtv nga kayu tokukv vla tvvkato.
Ter pridejo in ju zaprosijo: in izpeljavši ju, prosili so, naj izideta iz mesta.
40 Paul okv Silas patwk gvngv linlaku okv Laidia gv naam bv aatoku. Bunu hoka mvngjwngnv vdwa kaarwk sito kula, okv bunua gaam mintvmiru pikula okv vngtoku.
In ko sta bila izšla iz ječe, prišla sta k Lidiji; in videvši brate, utolažila sta jih, in izšla sta.
