< Mithali 15 >
1 Jawabu la upole huondoa ghadhabu, bali neno la ukatili huchochea hasira.
Mil odgovor bes obrača stran, toda boleče besede razvnamejo jezo.
2 Ulimi wa watu mwenye hekima husifu maarifa, bali kinywa cha wapumbavu humwaga upuuzi.
Jezik modrega pravilno uporablja spoznanje, toda usta bedakov izlivajo nespametnost.
3 Macho ya Yehova yapo kila mahali, yakiwatazama juu ya waovu na wema.
Gospodove oči so na vsakem kraju, opazujejo zlo in dobro.
4 Ulimi unaoponya ni mti wa uzima, bali ulimi wa udanganyifu huvunja moyo.
Zdrav jezik je drevo življenja, toda perverznost v njem je vrzel v duhu.
5 Mpumbavu hudharau marudi ya baba yake, bali yeye anayejifunza kutokana na masahihisho ni mwenye hekima.
Bedak prezira poučevanje svojega očeta, toda kdor upošteva opomin, je razsoden.
6 Katika nyumba ya wale watendao haki kuna hazina kubwa, bali mapato ya watu waovu huwapa taabu.
V hiši pravičnega je velik zaklad, toda v poplačilih zlobnega je težava.
7 Midomo ya wenye hekima husambaza maarifa, bali mioyo ya wapumbavu haifanyi hivyo.
Ustnice modrega razpršujejo znanje, toda srce nespametnega ne dela tako.
8 Yehova anachukia sadaka za watu waovu, bali maombi ya watu waadilifu ndiyo furaha yake.
Klavna daritev zlobnega je Gospodu ogabnost, toda molitev iskrenega je njegovo veselje.
9 Yehova anachukia njia ya watu waovu, bali anampenda yule ambaye huandama haki.
Pot zlobnega je Gospodu ogabnost, toda ljubi tistega, ki sledi pravičnosti.
10 Marudi ya ukatili hungojea kwa yeyote ambaye huiacha njia na yule ambaye huchukia masahihisho atakufa.
Grajanje je nadležno tistemu, ki zapušča pot, in kdor sovraži opomin, bo umrl.
11 Kuzimu na uharibifu vipo wazi mbele za Yehova; je si zaidi sana mioyo ya wana wa wanadamu? (Sheol )
Pekel in uničenje sta pred Gospodom, koliko bolj potem srca človeških otrok? (Sheol )
12 Mwenye mzaha huchukia masahihisho; hatakwenda kwa wenye hekima.
Posmehljivec nima rad tistega, ki ga graja niti ne bo šel k modremu.
13 Moyo wenye furaha husababisha uchangamfu wa uso, bali huzuni huvunja moyo.
Veselo srce dela vedro obličje, toda s srčno bridkostjo je duh zlomljen.
14 Moyo wa mwenye ufahamu hutafuta maarifa, bali kinywa cha wapumbavu hujilisha kwenye upuuzi.
Srce tistega, ki ima razumevanje, išče spoznanje, toda usta bedakov se hranijo na nespametnosti.
15 Siku zote za watu waliokandamizwa ni taabu, bali moyo wenye furaha unakaramu daima.
Vsi dnevi prizadetega so zli, toda kdor je veselega srca ima nenehno praznovanje.
16 Bora kitu kidogo pamoja na kumcha Mungu kuliko hazina kubwa pamoja na ghasia.
Bolje je malo s strahom Gospodovim, kakor velik zaklad in težave s tem.
17 Bora mlo wenye mboga kukiwa na upendo kuliko kuandaliwa ndama aliyenona kwa chuki.
Boljša je zelenjavna večerja, kjer je ljubezen, kakor tolst vol in s tem sovraštvo.
18 Mtu mwenye hasira huchochea mabishano, bali mtu ambaye hukawia kukasirika hutuliza ugomvi.
Srdit človek razvnema prepir, toda kdor je počasen za jezo, pomirja prepir.
19 Mapito ya mtu goigoi ni kama sehemu yenye uwa wa miiba, bali mapito ya mtu mwadilifu ni njia kuu iliyojengwa imara.
Pot lenega človeka je kakor trnova ograja, toda pot pravičnega je narejena preprosto.
20 Mwana mwenye busara huleta furaha kwa baba yake, bali mtu mpumbavu humdharau mama yake.
Moder sin razveseljuje očeta, toda nespameten človek prezira svojo mater.
21 Upuuzi humfurahia mtu ambaye amepungukiwa akili, bali mwenye ufahamu hutembea katika njia nyofu.
Neumnost je radost tistemu, ki je oropan modrosti, toda razumevajoč človek živi pošteno.
22 Mipango huharibika ambapo hakuna ushauri, bali washauri wengi wanafanikiwa.
Brez nasveta so nameni razočarani, toda v množici svetovalcev so uveljavljeni.
23 Mtu anapata furaha wakati anapotoa jibu la kufaa; je ni zuri kiasi gani neno kwa wakati muafaka!
Človek ima radost z odgovorom svojih ust in beseda, izgovorjena v pravšnjem obdobju, kako dobro je to!
24 Njia ya uzima huwapeleka juu watu wenye hekima, ili waondoke kutoka chini kuzimu. (Sheol )
Pot življenja je modremu zgoraj, da lahko odide od pekla spodaj. (Sheol )
25 Yehova hurarua urithi wa mwenye kiburi, bali huzilinda mali za mjane.
Gospod bo uničil hišo ponosnega, toda uveljavil bo vdovino mejo.
26 Yehova huyachukia mawazo ya watu waovu, bali maneno ya upole ni safi.
Misli zlobnega so Gospodu ogabnost, toda besede čistega so prijetne besede.
27 Mporaji huleta shida kwenye familia yake, bali yeye ambaye huchukia rushwa ataishi.
Kdor je pohlepen dobička, nadleguje svojo lastno hišo, toda kdor sovraži darila, bo živel.
28 Moyo wa yule atendaye haki hutafakari kabla ya kujibu, bali kinywa cha watu waovu humwanga ubaya wake wote.
Srce pravičnega razmišlja, da odgovori, toda usta zlobnega izlivajo zle stvari.
29 Yehova yupo mbali na watu waovu, bali husikia maombi ya wale watendao haki.
Gospod je daleč od zlobnega, toda sliši molitev pravičnega.
30 Nuru ya macho huleta furaha moyoni na habari njema ni afya kwenye mwili.
Svetloba oči razveseljuje srce in dober glas dela kosti debele.
31 Kama utazingatia wakati mtu anapokurekebisha jinsi ya kuishi, utabaki miongoni mwa watu wenye busara.
Uho, ki posluša opomin življenja, ostaja med modrimi.
32 Yeye anayekataa karipio hujidharau mwenyewe, bali yule asikilizaye masahihisho hujipatia ufahamu.
Kdor odklanja poučevanje, prezira svojo lastno dušo, toda kdor posluša opomin, pridobiva razumevanje.
33 Kumcha Yehova hufundisha hekima na unyenyekevu huja kabla ya heshima.
Strah Gospodov je poučevanje modrosti in pred častjo je ponižnost.