< Salmos 123 >

1 A ti se han levantado mis ojos, a ti, que tienes asiento en los cielos.
K tebi povzdigujem svoje oči, oh ti, ki prebivaš v nebesih.
2 ¡Mira! como los ojos de los siervos se vuelven a las manos de sus amos, y los ojos de una sierva a su dueño, así nuestros ojos están esperando al Señor nuestro Dios, hasta que él tenga misericordia de nosotros.
Glej, kakor oči služabnikov gledajo k roki svojih gospodarjev in kakor oči dekle k roki svoje gospodarice, tako naše oči čakajo na Gospoda, našega Boga, dokler se nas ne usmili.
3 Ten misericordia de nosotros, Señor, ten misericordia de nosotros; porque todos los hombres nos menosprecian.
Usmili se nas, oh Gospod, usmili se nas, kajti silno smo nasičeni z zaničevanjem.
4 Ya hace tiempo que los hombres orgullosos se burlan de nuestra alma.
Naša duša je silno nasičena s preziranjem tistih, ki so ošabni in z zaničevanjem ponosnih.

< Salmos 123 >