< Salmos 102 >
1 Escucha mi oración, oh Señor, y deja que mi clamor llegue a ti.
Molitev za ubozega, ko je v stiski in pred Gospoda izliva premišljevanje svoje. Gospod, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe.
2 No se me oculte tu rostro en el día de mi angustia; escúchame y deja que mi clamor sea respondido rápidamente.
Ne skrivaj mi obličja svojega, ko sem v stiski; nagni mi uho svoje, ko kličem; naglo me usliši.
3 Mis días se desperdician como humo, y mis huesos se queman como en un fuego.
Ker ginejo kakor dim dnevi moji; in kosti moje se sušé kakor pogorišče.
4 Mi corazón está roto; se ha secado y muerto como la hierba, por lo que no pienso en la comida.
Zadeto vene kakor trava srce moje, ker pozabljam použivati svojo jed.
5 Debido a la voz de mi dolor, mi carne se desperdicia hasta los huesos.
Od glasú zdihovanja mojega drži se kost moja mojega mesa.
6 Soy como un pájaro que vive solo en el desierto; como el pájaro nocturno en un desperdicio de arena.
Podoben sem pelikanu v puščavi; kakor sova sem v podrtinah.
7 Mantengo la vigilancia como un pájaro solo en la parte superior de la casa.
Vedno sem podoben samotnemu vrabcu na strehi.
8 Mis enemigos dicen mal de mí todo el día; aquellos que son violentos contra mí hacen uso de mi nombre como una maldición.
Ves dan me sramoté sovražniki moji; zoper mene divjajoč prisezajo pri meni.
9 Tengo polvo para el pan y mi bebida se ha mezclado con llanto.
Ker pepel jem kakor kruh; in pijače svoje mešam z jokom.
10 Por tu pasión y tu ira, porque yo fui enaltecido y humillado.
Zaradi nevolje tvoje in srdite jeze tvoje; ker vzdignil si me in vrgel me na tla.
11 Mis días son como una sombra que se extiende; Estoy seco como la hierba.
Dnevi moji so podobni senci, ki se je nagnila; in jaz sem se posušil kakor trava.
12 Pero tú, oh Señor, eres eterno; y tu nombre nunca llegará a su fin.
Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj, in spomin tvoj od roda do roda.
13 De nuevo te levantarás y tendrás piedad de Sión; porque ha llegado el momento de que ella sea consolada.
Ti bodeš vstal in usmilil se Sijona, ker čas je storiti mu milost, ker prišel je čas določeni,
14 Porque tus siervos se complacen en sus piedras, sienten dolor por sus ruinas.
Ko se naj hlapci tvoji veselé njegovega kamenja, in milost storé njegovemu prahu;
15 Entonces las naciones darán honor al nombre del Señor, y todos los reyes de la tierra temerán a su gloria.
Da česté narodi ime Gospodovo, in vsi kralji zemlje čast tvojo.
16 Cuando el Señor haya levantado los muros de Sión, y sea visto en su gloria;
Ko bode Gospod zidal Sijon in prikazal se v časti svoji,
17 Cuando ha oído la oración de los pobres, y no ha puesto su solicitud de lado.
Ozrl se bode v nazega molitev, in ne bode zametal njih molitve.
18 Esto se pondrá por escrito para la generación venidera, y las personas del futuro alabarán al Señor.
Zapiše se naj to naslednjemu rodu, da ljudstvo poživljeno hvali Gospoda.
19 Porque desde su lugar santo el Señor lo ha visto, desde lo alto del cielo mira desde lo alto la tierra;
Ker pogledal bode z višave svetosti svoje Gospod, ozrl se z nebés na zemljo.
20 Al oír el clamor del prisionero, liberando a aquellos por quienes se ordena la muerte;
Da usliši jetnika zdihovanje, da oprosti njé, ki se že izdajajo smrti;
21 Para que se proclame el nombre del Señor en Sión, y su alabanza en Jerusalén;
Da oznanjajo na Sijonu ime Gospodovo, in hvalo njegovo v Jeruzalemu,
22 Cuando se junten los pueblos, y los reinos, para adorar al Señor.
Ko se zbirajo ljudstva in kralji čestit Gospoda.
23 Él retiró de mí mi fortaleza en el camino; él ha acortado mis días.
Pobija sicer na tem poti moči moje, dnî moje krajša,
24 Diré: Dios mío, no me lleves antes de mi tiempo; tus años pasan por todas las generaciones.
Ali govorim: Bog moj mogočni, ne vzemi me v sredi mojih dnî; skozi vse rodove so dnevi tvoji,
25 En el pasado pusiste la tierra sobre su base, y los cielos son obra de tus manos.
Predno si ustanovil zemljo, in so bila nebesa delo tvojih rok;
26 Ellos llegarán a su fin, pero tú seguirás adelante; todos ellos envejecerán como un abrigo, y como una túnica serán cambiados:
Tisto bode prešlo, ti pa ostaneš; tisto, pravim, vse postara se kakor oblačilo; kakor obleko jih izpremeniš in izpremené se.
27 Pero tú eres el inmutable, y tus años no tendrán fin.
Ti pa si isti, in let tvojih ni konca.
28 Los hijos de tus siervos tendrán un lugar seguro para descansar, y su descendencia estará siempre delante de ti.
Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali, in njih seme se utrdi pred teboj.