< Job 39 >

1 ¿Sabes cuando paren las cabras monteses? ¿Has visto a las ciervas dar a luz a sus crías?
Poznaš čas, ko divje skalne koze kotijo? Mar lahko zaznamuješ kdaj košute povržejo?
2 ¿Sabes los meses de su preñez? ¿O Sabes el momento en que van a parir?
Mar lahko šteješ mesece, ki so jih dopolnile? Ali poznaš čas, ko kotijo?
3 Se arrodillan, dan a luz a sus crías, pasan los dolores.
Sklonijo se in skotijo svoje mlade, odvržejo svoje bridkosti.
4 Sus crías son fuertes, viven en el campo abierto; Salen y no vuelven.
Njihovi mladiči so v dobri naklonjenosti, rastejo z žitom, gredo naprej in se ne vrnejo k njim.
5 ¿Quién ha dejado libre el asno de los campos? ¿O soltó las ataduras del asno salvaje?
Kdo je divjega osla izpustil na prostost? Ali kdo je odvezal vezi divjega osla?
6 A quien le he dado el desierto por morada, y la tierra estéril como lugar de vida.
Čigar hišo sem naredil divjino in jalovo deželo njegova prebivališča?
7 Él se burla del ruido de la ciudad; la voz del conductor no llega a sus oídos;
Zasmehuje mestno množico niti se ne ozira na vpitje voznika.
8 Él va a buscar sus pastizales en las montañas, buscando cada cosa verde.
Razpon gora je njegov pašnik in preiskuje za vsako zeleno stvarjo.
9 ¿Será tu siervo el buey de las montañas? ¿O es el lugar de descanso de su noche en su pesebre?
Mar ti bo samorog voljan služiti, ali ostane pri tvojih jaslih?
10 ¿Estará tirando tu arado con cuerdas, subiendo los valles detrás de ti?
Ali lahko s svojim jermenom zvežeš samoroga v brazdo? Ali bo za teboj branal doline?
11 ¿Pondrás tu fe en él, porque su fuerza es grande? ¿Confiarás tu trabajo a su cuidado?
Mu boš zaupal, ker je njegova moč velika? Ali boš svoje trdo delo prepustil njemu?
12 ¿Le tendrás fe de que te devolverá tu grano, que lo recogerá del piso de trituración?
Mu boš verjel, da bo tvoje seme pripeljal domov in ga zbral v tvoj skedenj?
13 ¿Hermosas y alegres plumas le has dado al pavo real; o alas y plumas al avestruz,
Daješ pavom čedne peruti? Ali peruti in peresa noju?
14 Abandona sus huevos en el suelo, para que se incuben en el polvo.
Ki zapušča svoja jajca na zemlji in jih ogreva v prahu
15 ¿Sin pensar que pueden ser aplastados por el pie, y destrozados por las bestias del campo?
in pozablja, da jih stopalo lahko zdrobi ali da jih divja žival lahko stre.
16 Es cruel con sus crías, como si no fueran de ella; su trabajo no tiene ningún propósito; ella no tiene miedo.
Trda je do svojih malih, kakor da ne bi bili njeni. Brez strahu je, da je njeno trdo delo zaman,
17 Porque Dios le ha quitado sabiduría a su mente y no le ha dado ninguna medida de conocimiento.
ker ji je Bog odrekel modrost niti ji ni podelil razumnosti.
18 Cuando ella agita sus alas en lo alto, se burla del caballo y del que está sentado sobre él.
Ko se dvigne visoko, zasmehuje konja in njegovega jezdeca.
19 ¿Le das fuerza al caballo? ¿Es por tu mano que su cuello está cubierto de crin?
Si ti dal konju moč? Si ti njegov vrat oblekel z grivo?
20 ¿Lo harás temblar como a un saltamontes, él vigor de su resoplido espanta?
Ga lahko narediš prestrašenega kakor kobilico? Slava njegovih nosnic je strašna.
21 Él escarba en la tierra, y se alegra en su fuerza; sale al encuentro del equipo militar.
Grebe v dolini in se veseli v svoji moči. Gre naprej, da sreča oborožene ljudi.
22 Se burla del temor, no se acobarda y no se aleja de la espada.
Zasmehuje strah in ni zgrožen niti se pred mečem ne obrača nazaj.
23 El arco suena contra él aljaba; Ve el punto brillante de lanza y el escudo.
Tul za puščice rožlja ob njem, lesketajoča sulica in ščit.
24 Temblando de pasión, él está mordiendo la tierra; no es capaz de guardar silencio ante el sonido de la bocina;
Tla požira z okrutnostjo in besom. Niti ne verjame, da je to zvok šofarja.
25 Cuando llega a sus oídos, dice: ¡Ajá! Está oliendo la lucha desde lejos, y oyendo el trueno de los capitanes y los gritos de guerra.
Med šofarji hrže: ›Hi, hi‹ in od daleč voha bitko, grmenje poveljnikov in bojni krik.
26 ¿Es por tu conocimiento que el halcón eleva su vuelo, extendiendo sus alas hacia el sur?
Mar sokol leti po svoji modrosti in svoje peruti razpenja proti jugu?
27 ¿O es por tu mandato que el águila sube y hace su lugar de descanso en lo alto?
Mar se orlica vzpenja ob tvoji zapovedi in svoje gnezdo dela na višini?
28 Sobre la roca está su morada; su fortaleza, sobre la cima de la montaña allí permanece.
Prebiva in ostaja na skali, na skalni pečini in trdnem kraju.
29 Desde allí él acecha la presa; su ojo lo ve desde lejos.
Od tam si išče plen in njene oči zrejo daleč proč.
30 Sus polluelos se alimentan de sangre, y donde están los cuerpos muertos, allí está ella.
Tudi njeni mladiči srkajo kri. In kjer so umorjeni, tam je ona.«

< Job 39 >