< Salmos 69 >

1 Al Vencedor: sobre Sosanim: Salmo de David. Sálvame, oh Dios, porque las aguas han entrado hasta el alma.
Načelniku godbe na šestero strun, pesem Davidova. Reši me, Bog, ker vode mi prihajajo noter do duše,
2 Estoy hundido en cieno profundo, donde no hay pie; soy venido en profundos de aguas, y la corriente me ha anegado.
Pogrezam se v blato pregloboko; kjer ni trdnega pod nogo; zahajam v globočine vodâ; in val poplaveč me požira.
3 He trabajado llamando, mi garganta se ha enronquecido; han desfallecido mis ojos esperando a mi Dios.
Trudim se vpijoč, suši se grlo moje; oči moje pešajo, ko upam v svojega Boga.
4 Se han aumentado más que los cabellos de mi cabeza los que me aborrecen sin causa; se han fortalecido mis enemigos, los que me destruyen sin por qué; entonces devolví lo que no hurté.
Več jih je ko glave moje lâs, ki me sovražijo po krivem; mogočneji so, ki me hočejo ubiti, ki so mi sovražniki po krivici; tedaj me silijo vrniti, česar nisem vzel.
5 Dios, tú sabes mi locura; y mis delitos no te son ocultos.
O Bog, ti poznaš nespamet mojo, in krivice moje niso ti skrite.
6 No sean avergonzados por mi causa los que te esperan, oh Señor DIOS de los ejércitos; no sean confusos por mí los que te buscan, oh Dios de Israel.
Ne bodi jih mene sram, kateri čakajo tebe; Gospod, Bog vojnih krdél, rudečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.
7 Porque por ti he sufrido afrenta; confusión ha cubierto mi rostro.
Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva obličje moje.
8 He sido extrañado de mis hermanos, y extraño a los hijos de mi madre.
Tujec sem postal bratom svojim, in neznan matere moje sinovom.
9 Porque me consumió el celo de tu Casa; y los denuestos de los que te vituperaban, cayeron sobre mí.
Ker gorečnost za hišo tvojo me razjéda, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, mene zadeva.
10 Y lloré con ayuno de mi alma; y me has sido por afrenta.
Ko jokajoč pokorim s postom dušo svojo, tedaj se mi to šteje za najhujšo sramoto.
11 Puse además cilicio por mi vestido; y vine a serles por proverbio.
Ko se oblačim v raševino, tedaj sem jim v pregovor.
12 Hablaban contra mí los que se sentaban a la puerta, y me zaherían en las canciones de los bebedores de sidra.
O meni govoričijo vkup sedeči pri vratih, in pesmi pojó, ko pijejo opojno pijačo.
13 Pero yo enderezaba mi oración a ti, oh SEÑOR, al tiempo de la buena voluntad. Oh Dios, por la multitud de tu misericordia, por la verdad de tu salud, óyeme.
O meni torej je prošnja moja tá do tebe, Gospod: čas je milosti, Bog, po obilnosti milosti svoje usliši me, po blagi zvestobi svoji.
14 Sácame del lodo, y no sea yo anegado; sea yo libertado de los que me aborrecen, y de lo profundo de las aguas.
Potegni me iz blata, in naj se ne pogreznem; otet naj bodem sovražnikov svojih, in iz globočin vodâ.
15 No me anegue el ímpetu de las aguas, ni me absuerba la hondura, ni el pozo cierre sobre mí su boca.
Valovje vodâ naj me poplaveč ne odnese, in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre ust svojih nad mano.
16 Oyeme, SEÑOR, porque apacible es tu misericordia; mírame conforme a la multitud de tus miseraciones.
Usliši me, Gospod, ker dobra je milost tvoja; po obilosti usmiljenja svojega ozri se v mé.
17 Y no escondas tu rostro de tu siervo; porque estoy angustiado; apresúrate, óyeme.
In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu; ker v stiski sem, hiti, usliši me!
18 Acércate a mi alma, redímela; líbrame a causa de mis enemigos.
Približaj se duši moji, ótmi jo; zavoljo sovražnikov mojih réši me.
19 Tú sabes mi afrenta, y mi confusión, y mi oprobio; delante de ti están todos mis enemigos.
Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo; pred teboj so vsi sovražniki moji.
20 La afrenta ha quebrantado mi corazón, y estoy acongojado; y esperé quién se compadeciese de mí, y no lo hubo; y consoladores, y ninguno hallé.
Zasramovanje tare srce moje, tako da sem bolan; in ko ga čakam, da bi me miloval, nikogar ni; ali tolažiteljev, vendar ne najdem jih.
21 Me pusieron además hiel por comida, y en mi sed me dieron a beber vinagre.
Dà, za živež mi dajó želča, in v žeji moji dajó mi piti octa.
22 Sea su mesa delante de ellos por lazo, y lo que es para prosperidad les sea por tropiezo.
Njih miza bodi pred njimi za zanko, in za povračila, za zadrgo.
23 Sean oscurecidos sus ojos para ver, y haz siempre titubear sus lomos.
Otemné naj njih oči, da ne vidijo; in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.
24 Derrama sobre ellos tu ira, y el furor de tu enojo los alcance.
Razlij na nje jezo svojo, in srd tvoj naj jih dohiti.
25 Sea su palacio asolado; en sus tiendas no haya morador.
Pusti naj bodejo njih gradovi, v šatorih njih ne bodi prebivalca.
26 Porque persiguieron al que tú heriste; y se jactan que les matas sus enemigos.
Ker preganjajo njega, kateregi si tí udaril, in po bolečini prebodencev tvojih spletajo pripovedke.
27 Pon maldad sobre su maldad, y no entren en tu justicia.
Pridevaj kazen kazni njih krivici, in naj ne pridejo v pravico tvojo.
28 Sean raídos del libro de los vivientes, y no sean escritos con los justos.
Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapisujejo.
29 Y yo pobre y dolorido, tu salud, oh Dios, me defenderá.
Jaz pa ubožen in trpeč, blaginja tvoja, Bog, postavila me bode na višavo.
30 Yo alabaré el Nombre de Dios con canción; lo ensalzaré con alabanza.
Hvalil bodem ime Božje s pesmijo, in poveličeval ga bodem sè zahvaljevanjem,
31 Y agradará al SEÑOR más que sacrificio de buey, o becerro que echa cuernos y pezuñas.
Kar se bode bolje zdelo Gospodu, ko vol, junec rogat z razklanimi parklji.
32 Lo verán los humildes, y se gozarán; buscad a Dios, y vivirá vuestro corazón.
Ko bodejo to videli krotki, veselili se bodo; in oživelo bode srce vaše, ki iščete Boga.
33 Porque el SEÑOR oye a los menesterosos, y no menosprecia a sus prisioneros.
Ker Gospod se ozira na potrebne, in jetnikov svojih ne zameta.
34 Alábenlo los cielos y la tierra, los mares, y todo lo que se mueve en ellos.
Hvalila ga bodo nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.
35 Porque Dios guardará a Sion, y reedificará las ciudades de Judá; y habitarán allí, y la heredarán.
Ker Bog otima Sijon in zida z nova mesta Judovska, da stanujejo tam, in podedujejo ono deželo.
36 Y la simiente de sus siervos la heredará, y los que aman su Nombre habitarán en ella.
Nasledniki, pravim, hlapcev njegovih naj jo posedajo, in ljubitelji imena njegovega naj prebivajo v njej,

< Salmos 69 >