< Job 29 >
1 Y volvió Job a tomar su propósito, y dijo:
Yobo akobaki koloba:
2 ¡Quién me volviese como en los meses pasados, como en los días cuando Dios me guardaba,
« Ah! Soki nakokaki kozala lisusu ndenge nazalaki na basanza oyo eleki, ndenge nazalaki na mikolo oyo Nzambe azalaki kobatela ngai,
3 cuando hacía resplandecer su candela sobre mi cabeza, a la luz de la cual yo caminaba en la oscuridad;
tango mwinda na Ye ezalaki kongenga na moto na ngai, mpe tango, na pole na Ye, nazalaki kotambola kati na molili.
4 como fue en los días de mi juventud, cuando Dios era familiar en mi tienda;
Ah! Soki nakokaki kozala lisusu ndenge nazalaki na mikolo oyo nazalaki nanu na makasi, tango bolingo ya Nzambe ezalaki kopambola ndako na ngai,
5 cuando aún el Omnipotente estaba conmigo, y mis hijos alrededor de mí;
tango Nkolo-Na-Nguya-Nyonso azalaki nanu elongo na ngai bana mibali na ngai bazingelaki ngai,
6 cuando lavaba yo mis caminos con manteca, y la piedra me derramaba ríos de aceite!
tango nzela na ngai etondisamaki na miliki mpe libanga ezalaki kosopa mafuta ya olive mpo na ngai!
7 Cuando salía a la puerta a juicio, y en la plaza hacía aparejar mi silla,
Tango nazalaki kokende na ekuke ya mboka mpe nazalaki kotia kiti na ngai na esika oyo bato ebele bakutanaka,
8 Los jóvenes me veían, y se escondían; y los viejos se levantaban, y estaban en pie.
bilenge bazalaki komona ngai mpe bazalaki kobombama, mibange bazalaki kotelema,
9 Los príncipes detenían sus palabras; ponían la mano sobre su boca;
bakambi bazalaki kozanga maloba mpe kozipa minoko na bango na maboko,
10 la voz de los principales se ocultaba, y su lengua se pegaba a su paladar;
bato ya lokumu bazalaki kokitisa mingongo na bango mpe lolemo na bango ezalaki kokangama na minoko na bango.
11 cuando los oídos que me oían, me llamaban bienaventurado, y los ojos que me veían, me daban testimonio.
Moto nyonso oyo azalaki koyoka ngai azalaki koloba ete nazali moto ya esengo, mpe bato nyonso oyo bazalaki komona ngai bazalaki kotatola mpo na ngai;
12 Porque libraba al pobre que gritaba, y al huérfano que carecía de ayudador.
pamba te nazalaki kosunga babola oyo bazalaki kosenga lisungi, mpe mwana etike oyo azangi moto oyo akosunga ye.
13 La bendición del que se iba a perder venía sobre mí; y al corazón de la viuda daba alegría.
Moto oyo akomaki pene ya kokufa azalaki kopambola ngai, mpe nazalaki kopesa esengo na motema ya mwasi oyo akufisa mobali.
14 Me vestía de justicia, y ella me cubría como un manto; y mi diadema era juicio.
Nazalaki kolata bosembo lokola elamba; bosembo ezalaki elamba na ngai mpe kitendi na ngai ya kokanga na moto.
15 Yo era ojos al ciego, y pies al cojo.
Nazalaki miso ya mokufi miso mpe makolo ya mokakatani;
16 A los menesterosos era padre; y de la causa que no entendía, me informaba con diligencia.
nazalaki tata ya moto oyo akelela, nazalaki kobundela moto oyo nayebi te;
17 Y quebraba los colmillos del inicuo, y de sus dientes hacía soltar la presa.
nabukaki mbanga ya moto mabe mpe nabotolaki bato oyo akangaki na minu na ye.
18 Y decía yo: En mi nido moriré, y como arena multiplicaré días.
Nazalaki kokanisa: ‹ Nakokufa kati na ndako na ngai moko sima na mikolo ebele lokola zelo.
19 Mi raíz está abierta junto a las aguas, y en mis ramas permanecerá rocío.
Misisa na ngai ekoluka mayi, mpe mayi oyo ezalaka na matiti ekovanda butu mobimba na bitape na ngai.
20 Mi honra se renueva conmigo, y mi arco se renueva en mi mano.
Lokumu na ngai ekozongisela ngai esengo, ata tolotolo ekokoma ya sika na loboko na ngai. ›
21 Me oían, y esperaban; y callaban a mi consejo.
Bato bazalaki koyoka ngai na bokebi, bazalaki na kimia mpo na koyoka toli na ngai.
22 Tras mi palabra no replicaban, mas mi razón destilaba sobre ellos.
Sima na ngai koloba, bazalaki na liloba ya kozongisa te; maloba na ngai ezalaki kokota na esengo na matoyi na bango.
23 Me esperaban como a la lluvia, y abrían su boca como a la lluvia tardía.
Bazalaki kozela ngai ndenge bazelaka mvula, mpe bazalaki komela maloba na ngai lokola mvula ya suka.
24 Si me reía a ellos, no lo creían; y no abatían la luz de mi rostro.
Soki nasekisi bango, bazalaki kondima te; kongenga ya elongi na ngai ezalaki na motuya mpo na bango.
25 Aprobaba el camino de ellos, y me sentaba en cabecera; y moraba como rey en el ejército, como el que consuela llorosos.
Naponaki nzela mpo na bango mpe navandaki lokola mokonzi na bango; nazalaki kokonza bango lokola mokonzi kati na mampinga na ye, nazalaki lokola moto oyo azalaki kolendisa bato ya mawa. »