< San Mateo 22 >

1 Y RESPONDIENDO Jesús, les volvió á hablar en parábolas, diciendo:
In Jezus jim odgovorí in reče zopet v prilikah, govoreč:
2 El reino de los cielos es semejante á un hombre rey, que hizo bodas á su hijo;
Nebeško kraljestvo je podobno človeku kralju, kteri je napravil sinu svojemu svatovščino.
3 Y envió sus siervos para que llamasen los llamados á las bodas; mas no quisieron venir.
In poslal je služabnike svoje, naj pokličejo tiste, kteri so bili na svatovščino povabljeni; in niso hoteli priti.
4 Volvió á enviar otros siervos, diciendo: Decid á los llamados: He aquí, mi comida he aparejado; mis toros y animales engordados son muertos, y todo está prevenido: venid á las bodas.
Zopet je poslal druge služabnike, govoreč: Recite povabljencem: Glej, pojedinjo sem pripravil, junci moji in pitanci so poklani, in vse jo pripravljeno; pridite na svatovščino.
5 Mas ellos no se cuidaron, y se fueron, uno á su labranza, y otro á sus negocios;
Oni pa niso marali, in odšli so, nekteri na polje svoje, nekteri pa po kupčiji svojej.
6 Y otros, tomando á sus siervos, los afrentaron y los mataron.
Drugi so pa služabnike njegove zgrabili, in zasramotili, in pobili.
7 Y el rey, oyendo [esto], se enojó; y enviando sus ejércitos, destruyó á aquellos homicidas, y puso fuego á su ciudad.
Slišavši pa to kralj, razjezí se; ter pošlje vojske svoje, in tiste ubijalce pogubí, in njih mesto razdene.
8 Entonces dice á sus siervos: Las bodas á la verdad están aparejadas; mas los que eran llamados no eran dignos.
Tedaj velí služabnikom svojim: Svatovščina je pripravljena, ali povabljeni niso bili vredni.
9 Id pues á las salidas de los caminos, y llamad á las bodas á cuantos hallareis.
Pojdite torej na razpotja, in kogarkoli najdete, pokličite ga na svatovščino.
10 Y saliendo los siervos por los caminos, juntaron á todos los que hallaron, juntamente malos y buenos: y las bodas fueron llenas de convidados.
In ti služabniki odidejo na razpotja, in zberó vse, kterekoli najdejo, hudobne in dobre; in svatovščina se napolni z gosti.
11 Y entró el rey para ver los convidados, y vió allí un hombre no vestido de boda.
Ko pa kralj izide, da pogleda goste, ugleda tu človeka, kteri ni bil oblečen v svatovsko obleko.
12 Y le dijo: Amigo, ¿cómo entraste aquí no teniendo vestido de boda? Mas él cerró la boca.
In reče mu: Prijatelj! kako si prišel sem, ko nimaš svatovske obleke? On pa mu umolkne.
13 Entonces el rey dijo á los que servían: Atado de pies y de manos tomadle, y echadle en las tinieblas de afuera: allí será el lloro y el crujir de dientes.
Tedaj reče kralj služabnikom svojim: Zvežite mu noge in roke, ter ga vzemite in vrzite v najkrajnjo temo: tam bo jok in škripanje z zobmí.
14 Porque muchos son llamados, y pocos escogidos.
Kajti mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.
15 Entonces, idos los Fariseos, consultaron cómo le tomarían en [alguna] palabra.
Tedaj odidejo Farizeji in se posvetujejo, kako bi ga v besedi vjeli.
16 Y envían á él los discípulos de ellos, con los Herodianos, diciendo: Maestro, sabemos que eres amador de la verdad, y [que] enseñas con verdad el camino de Dios, y [que] no te curas de nadie, porque no tienes acepción de persona de hombres.
In pošljejo k njemu učence svoje s Herodovci, govoreč: Učenik! vémo, da si pravičen in pot Božjo v resnici učiš, in ti ni mar nobenega, ker ne gledaš ljudém na lice.
17 Dinos pues, ¿qué te parece? ¿es lícito dar tributo á César, ó no?
Povej nam torej, kaj ti se zdí? Ali se sme dati cesarju davek, ali ne?
18 Mas Jesús, entendida la malicia de ellos, [les] dice: ¿Por qué me tentáis, hipócritas?
Jezus pa spozná njih zvijačo, in reče: Kaj me izkušate, hinavci?
19 Mostradme la moneda del tributo. Y ellos le presentaron un denario.
Pokažite mi davkovski denar. In oni mu prinesó denar.
20 Entonces les dice: ¿Cúya es esta figura, y lo que está encima escrito?
In reče jim: Čegava je ta podoba in napis?
21 Dícenle: De César. Y díceles: Pagad pues á César lo que es de César, y á Dios lo que es de Dios.
Rekó mu: Cesarjeva. Tedaj jim reče: Dajte torej, kar je cesarjevega, cesarju; in kar je Božjega, Bogu.
22 Y oyendo esto, se maravillaron; y dejándole se fueron.
In slišavši to, začudijo se; ter ga pusté, in odidejo.
23 Aquel día llegaron á él los Saduceos, que dicen no haber resurrección, y le preguntaron,
Tisti dan pristopijo k njemu Saduceji, kteri pravijo, da ni vstajanja, in vprašajo ga,
24 Diciendo: Maestro, Moisés dijo: Si alguno muriere sin hijos, su hermano se casará con su mujer, y despertará simiente á su hermano.
Govoreč: Učenik! Mojzes je rekel: Če kdo umre, in nima otrok, naj vzeme brat njegov ženo njegovo, in zbudí seme bratu svojemu.
25 Fueron pues, entre nosotros siete hermanos: y el primero tomó mujer, y murió; y no teniendo generación, dejó su mujer á su hermano.
Bilo je pa pri nas sedem bratov. In prvi se je oženil, in umrl; in ne imevši semena, zapustil je ženo svojo bratu svojemu.
26 De la misma manera también el segundo, y el tercero, hasta los siete.
Ravno tako tudi drugi, in tretji, noter do sedmega.
27 Y después de todos murió también la mujer.
Na zadnje za vsemi je pa umrla tudi žena.
28 En la resurrección pues, ¿de cuál de los siete será ella mujer? porque todos la tuvieron.
O vstajanji torej, čegava od sedmerih bo žena? kajti vsi so jo imeli.
29 Entonces respondiendo Jesús, les dijo: Erráis ignorando las Escrituras, y el poder de Dios.
Jezus pa odgovorí in jim reče: Motite se, ker ne znate ne pisma, ne močí Božje.
30 Porque en la resurrección, ni los hombres tomarán mujeres, ni las mujeres maridos; mas son como los ángeles de Dios en el cielo.
O vstajanji namreč se ne ženijo, in ne možé, nego so kakor angelji Božji na nebu.
31 Y de la resurrección de los muertos, ¿no habéis leído lo que os es dicho por Dios, que dice:
Za vstajanje pa mrtvih, niste li brali, kar vam je rekel Bog, govoreč:
32 Yo soy el Dios de Abraham, y el Dios de Isaac, y el Dios de Jacob? Dios no es Dios de muertos, sino de vivos.
"Jaz sem Bog Abrahamov, in Bog Izakov, in Bog Jakobov?" Ni Bog Bog mrtvih, nego živih.
33 Y oyendo esto las gentes, estaban atónitas de su doctrina.
In slišavši to ljudstvo, strmeli so nad naukom njegovim.
34 Entonces los Fariseos, oyendo que había cerrado la boca á los Saduceos, se juntaron á una.
Ko pa Farizeji slišijo, da je Saduceje osramotil, zberó se vkupej.
35 Y preguntó uno de ellos, intérprete de la ley, tentándole y diciendo:
Pa vpraša en učenik postave izmed njih, izkušaje ga, in reče:
36 Maestro, ¿cuál es el mandamiento grande en la ley?
Učenik! ktera zapoved je v postavi naj veča?
37 Y Jesús le dijo: Amarás al Señor tu Dios de todo tu corazón, y de toda tu alma, y de toda tu mente.
Jezus mu pa reče: "Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srca svojega, in iz vse duše svoje, in iz vse pameti svoje."
38 Este es el primero y el grande mandamiento.
Ta je prva in največa zapoved.
39 Y el segundo es semejante á éste: Amarás á tu prójimo como á ti mismo.
Druga je pa tej podobna: "Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe."
40 De estos dos mandamientos depende toda la ley y los profetas.
O teh dveh zapovedih visi vsa postava in preroki.
41 Y estando juntos los Fariseos, Jesús les preguntó,
Ko se pa Farizeji snidejo, vpraša jih Jezus,
42 Diciendo: ¿Qué os parece del Cristo? ¿de quién es Hijo? Dícenle: De David.
Govoreč: Kaj se vam zdí za Kristusa? Čegav sin je? Rekó mu: Davidov.
43 El les dice: ¿Pues cómo David en Espíritu le llama Señor, diciendo:
Reče jim: Kako ga torej David v duhu imenuje gospoda, ko pravi:
44 Dijo el Señor á mi Señor: Siéntate á mi diestra, entre tanto que pongo tus enemigos por estrado de tus pies?
"Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sedí meni na desno, dokler ne položim sovražnikov trojih nogam tvojim za podnožje?"
45 Pues si David le llama Señor, ¿cómo es su Hijo?
Če ga torej David imenuje gospoda, kako je sin njegov?
46 Y nadie le podía responder palabra; ni osó alguno desde aquel día preguntarle más.
In nihče mu ni mogel besede odgovoriti; in od tega dné se ga ni upal nihče več vprašati.

< San Mateo 22 >