< Salmos 141 >

1 Jehová, a ti he llamado, apresúrate a mí: escucha mi voz, cuando te llamare.
Psalm Davidov. O Gospod, kličem te, hiti k meni; čuj glas moj, ko te kličem.
2 Sea enderezada mi oración delante de ti como un perfume: el don de mis manos como un presente de la tarde.
Molitev moja pridi kakor kadilo pred te; povzdigovanje mojih rok kakor dar večerni.
3 Pon, o! Jehová, guarda a mi boca: guarda la puerta de mis labios.
Zloži Gospod, opazuj usta moja; straži karkoli izhaja z ustnic mojih.
4 No inclines mi corazón a cosa mala: a hacer obras con impiedad con los varones que obran iniquidad; y no coma yo de sus delicias.
Ne daj, da se srce moje nagne k hudobni reči, dela doprinašat po krivici z možmi, ki delajo krivico; tudi naj ne uživam njih slaščic.
5 Hiérame el justo con misericordia, y repréndame; y aceite de cabeza no unte mi cabeza: porque aun también mi oración será contra sus males.
Udari naj me nazaj pravični, milost bode, in posvari me, mazilo bode izvrstno; ne brani se glava moja; čim bolj, tem bolj bode: molitev moja v njih nesrečah.
6 Sean derribados en lugares peñascosos sus jueces; y oigan mis palabras que son suaves.
Ali planejo dol raz skale njih sodniki; dasi umejo, da so govori moji prijetni.
7 Como quien parte e hiende leños en tierra, son esparcidos nuestros huesos a la boca de la sepultura: (Sheol h7585)
Kakor bi kdo razsekal in razklal zemljo, raztresejo se naše kosti, v groba žrelo. (Sheol h7585)
8 Por tanto a ti, o! Jehová, Señor, miran mis ojos, en ti he confiado: no tengas en poco a mi alma.
Ko se v té, Gospod, ozirajo moje oči, k tebi pribegnem, ne zapústi duše moje.
9 Guárdame de las manos del lazo que me han tendido; y de los lazos de los que obran iniquidad.
Reši me zadrge, katero so mi razpeli, in zank njih, ki delajo krivico.
10 Caigan los impíos a una en sus redes, mientras yo pasaré para siempre.
Padejo naj v mreže svoje vsi krivični, jaz pa pojdem mimo.

< Salmos 141 >