< Job 24 >

1 ¿Por qué no son ocultos los tiempos al Todopoderoso, pues los que le conocen no ven sus días?
Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni?
2 Toman los términos, roban los ganados, y los apacientan.
Nekateri odstranjujejo mejnike, na silo odvedejo trope in se hranijo z njimi.
3 Llévanse el asno de los huérfanos, prendan el buey de la viuda.
Odvedli so osla osirotelemu, vdovinega vola so vzeli za jamstvo.
4 Hacen apartar del camino a los pobres, y todos los pobres de la tierra se esconden.
Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo.
5 He aquí, que como asnos monteses en el desierto salen a su obra madrugando para robar; el desierto es su mantenimiento, y de sus hijos.
Glej, kakor divji osli v puščavi gredo naprej k svojemu delu; ob zori se dvigajo za plenom. Divjina zanje in za njihove otroke obrodi hrano.
6 En el campo siegan su pasto, y los impíos vendimian la viña.
Žanjejo vsak svoje žito na polju, in zbirajo trgatev zlobnih.
7 Al desnudo hacen dormir sin ropa, y que en el frío no tenga cobertura.
Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu nimajo nobenega pokrivala.
8 De la inundación de los montes fueron humedecidos; y abrazaron las peñas sin tener en que cubrirse.
Mokri so od nalivov z gora in se oklepajo skale v želji po zatočišču.
9 Al huérfano del pecho roban, y de sobre el pobre toman la prenda.
Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu.
10 Al desnudo hacen andar sin vestido, y a los hambrientos quitan los manojos.
Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim,
11 De dentro de sus paredes exprimen el aceite, pisan los lagares, y mueren de sed.
ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice in trpi žejo.
12 De la ciudad claman los hombres, y las almas de los muertos dan voces, y Dios no puso estorbo.
Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti.
13 Ellos son los que son rebeldes a la luz: nunca conocieron sus caminos, ni estuvieron en sus veredas.
Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezah.
14 A la luz se levanta el matador: mata al pobre y al necesitado, y de noche es como ladrón.
Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v noči je kakor tat.
15 El ojo del adúltero está aguardando la noche, diciendo: No me verá nadie, y esconderá su rostro.
Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ›Nobeno oko me ne bo videlo‹ in skriva svoj obraz.
16 En las tinieblas minan las casas, que de día se señalaron: no conocen la luz.
V temi kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi; oni ne poznajo svetlobe.
17 Porque a todos ellos la mañana les es como sombra de muerte: si son conocidos, terrores de sombra de muerte los toman.
Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence.
18 Son livianos sobre las aguas: su porción es maldita en la tierra. Nunca vienen por el camino de las viñas.
Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde.
19 La sequedad, y también el calor roban las aguas de la nieve; y el sepulcro a los pecadores. (Sheol h7585)
Suša in vročina použijeta snežne vode; tako grob tiste, ki so grešili. (Sheol h7585)
20 El misericordioso se olvidará de ellos, los gusanos sentirán dulzura de ellos: nunca más habrá de ellos memoria; y como un árbol será quebrantada la iniquidad.
Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo.
21 A la mujer estéril que no paría, afligió: y a la viuda nunca hizo bien.
Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi.
22 Mas a los violentos adelantó con su poder: levantóse, y no fió a nadie en la vida.
S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in noben človek ni prepričan v življenje.
23 Si algunos le dieron a crédito, y se afirmó en ellos; sus ojos tuvo puestos sobre los caminos de ellos.
Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh.
24 Fueron enaltecidos por un poco, y desaparecieron, y son abatidos como cada cual: serán encerrados, y cortados como cabezas de espigas.
Povišani so za malo časa, toda izginejo in so ponižani. Vzeti so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja.
25 Y si no es así, ¿quién me desmentirá ahora, o tornará en nada mis palabras?
Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?«

< Job 24 >