< Eclesiastés 7 >

1 Mejor es la buena fama que el buen ungüento; y el día de la muerte, que el día del nacer mismo.
Dobro ime je boljše kakor dragoceno mazilo in dan smrti [je boljši] kakor dan rojstva nekoga.
2 Mejor es ir a la casa del luto que a la casa del convite; porque es el fin de todos los hombres; y el que vive, lo pondrá en su corazón.
Bolje je iti v hišo žalujočega, kakor iti v hišo pojedine, kajti to je konec vseh ljudi; in živi si bodo to položili k srcu.
3 Mejor es el enojo que la risa; porque con la tristeza del rostro se enmendará el corazón.
Bridkost je boljša kot smeh, kajti z žalostjo obličja je srce postalo boljše.
4 El corazón de los sabios, en la casa del luto: mas el corazón de los insensatos, en la casa del placer.
Srce modrega je v hiši žalovanja, toda srce bedakov je v hiši veselja.
5 Mejor es oír la reprensión del sabio, que la canción de los insensatos.
Bolje je poslušati oštevanje modrega, kakor za človeka poslušati pesem bedakov.
6 Porque la risa del insensato es como el estrépito de las espinas debajo de la olla; y también esto es vanidad.
Kajti kakor je prasketanje trnja pod loncem, tak je smeh bedaka. Tudi to je ničevost.
7 Ciertamente el agravio hace enloquecer al sabio; y el presente corrompe el corazón.
Zatiranje modrega zagotovo dela besnega in podkupnina uničuje srce.
8 Mejor es el fin del negocio, que su principio: mejor es el sufrido de espíritu, que el altivo de espíritu.
Boljši je konec stvari kakor njen začetek, in potrpežljivi v duhu je boljši kakor ponosni v duhu.
9 No te apresures en tu espíritu a enojarte; porque la ira en el seno de los insensatos reposa.
V svojem duhu ne bodi nagel, da bi bil jezen, kajti jeza počiva v naročju bedakov.
10 Nunca digas: ¿Qué es la causa que los tiempos pasados fueron mejores que estos? Porque nunca de esto preguntarás con sabiduría.
Ne reci: »Kaj je razlog, da so bili prejšnji dnevi boljši kakor tile?« Kajti glede tega nisi modro poizvedel.
11 Buena es la ciencia con herencia; y más a los que ven el sol:
Modrost je dobra z dediščino; in z njo je korist tistim, ki gledajo sonce.
12 Porque en la sombra de la ciencia, y en la sombra del dinero reposa el hombre; mas la sabiduría excede, en que da vida a sus poseedores.
Kajti modrost je obramba in denar je obramba, toda odličnost spoznanja je, da modrost daje življenje tem, ki jo imajo.
13 Mira la obra de Dios; porque ¿quién podrá enderezar el que él torció?
Preudari Gospodovo delo, kajti kdo lahko izravna to, kar je on skrivil?
14 En el día del bien, está en el bien; y en el día del mal, vé. Dios también hizo esto delante de lo otro, porque el hombre no halle nada tras de él.
Na dan uspevanja bodi radosten, toda na dan nadloge preudari; tudi Bog je postavil enega nasproti drugemu, z namenom, da človek ne bi ničesar našel za njim.
15 Todo lo ví en los días de mi vanidad. Justo hay, que perece por su justicia; e impío hay, que por su maldad alarga sus días.
Vse stvari sem videl v dneh svoje ničevosti. Je pravičen človek, ki propada v svoji pravičnosti in je zloben človek, ki v svoji zlobnosti podaljšuje svoje življenje.
16 No seas justo mucho, ni seas demasiadamente sabio: ¿por qué te destruirás?
Ne bodi preko mere pravičen niti se ne delaj preveč modrega. Zakaj bi samega sebe uničil?
17 No hagas mal mucho, ni seas insensato: ¿por qué morirás antes de tu tiempo?
Ne bodi preveč zloben niti ne bodi nespameten. Zakaj bi umrl pred svojim časom?
18 Bueno es que tomes esto, y también de estotro no apartes tu mano; porque el que a Dios teme, saldrá con todo.
Dobro je, da bi to zgrabil, da, tudi pred tem ne umikaj svoje roke, kajti kdor se boji Boga, bo izmed vseh prišel naprej.
19 La sabiduría esfuerza al sabio, más que diez poderosos príncipes, que sean en la ciudad.
Modrost krepi modrega bolj kakor deset silnih mož, ki so v mestu.
20 Ciertamente no hay hombre justo en la tierra, que haga bien, y nunca peque.
Kajti na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.
21 Tampoco apliques tu corazón a todas las palabras que se hablaren; porque alguna vez no oigas a tu siervo, que dice mal de ti.
Prav tako se ne oziraj na vse besede, ki so izgovorjene, da ne bi slišal svojega služabnika [kako] te preklinja,
22 Porque tu corazón sabe, que tú también dijiste mal de otros muchas veces.
kajti pogosto tudi tvoje lastno srce ve, da si ti sam podobno preklinjal druge.
23 Todas estas cosas probé con sabiduría, diciendo: Hacerme he sabio: mas ella se alejó de mí.
Vse to sem preizkusil z modrostjo. Rekel sem: »Moder bom, « toda to je bilo daleč od mene.
24 Lejos está lo que fue; y lo profundo profundo ¿quién lo hallará?
To, kar je daleč proč in presegajoče globoko, kdo to lahko spozna?
25 Yo he rodeado, y mi corazón, por saber, y examinar, e inquirir la sabiduría, y la razón; y por saber la maldad de la insensatez, y el desvarío del error,
Svoje srce sem posvetil védenju in preiskovanju in iskanju modrosti in razlogu za stvari in da spoznam zlobnost neumnosti, celo nespametnost in norost.
26 Y yo he hallado más amarga que la muerte la mujer: la cual es redes, y lazos su corazón: sus manos, ligaduras. El bueno delante de Dios escapará de ella: mas el pecador será preso en ella.
Našel sem grenkejše kakor smrt, žensko, čigar srce so pasti in mreže in njene roke kakor trakovi. Kdorkoli ugaja Bogu, bo zbežal pred njo, toda grešnik bo vzet po njej.
27 Mira, esto he hallado, dice el Predicador, mirando las cosas una a una para hallar la razón:
»Glej, to sem našel, « pravi pridigar, naštevajoč enega za drugim, da spozna razlog.
28 Lo cual mucho buscó mi alma, y no lo hallé: un hombre entre mil he hallado: mas mujer de todas estas nunca hallé.
Kar vendar moja duša išče, toda ne najdem. Našel sem enega med tisočimi, toda ženske med vsemi tistimi nisem našel.
29 Solamente, he aquí, esto hallé: que Dios hizo al hombre recto: mas ellos buscaron muchas cuentas.
Glej, samo to sem našel, da je Bog človeka naredil poštenega, toda oni so iskali mnoge domiselnosti.

< Eclesiastés 7 >