< Salmos 88 >

1 Oh Yavé, ʼElohim de mi salvación, Día y noche clamo delante de Ti.
Pesem in psalm med sinovi Koretovimi, načelniku godbe, da se poje na piščali, ukovit Emana Ezrajičana. O Gospod, Bog blaginje moje, podnevi kličem in ponoči v pričo tebe.
2 Llegue mi oración a tu Presencia. Inclina tu oído a mi clamor.
Pred obličje tvoje pridi molitev moja, nagni uho svoje mojemu vpitju.
3 Porque mi alma está harta de aflicciones, Y mi vida se acerca al Seol. (Sheol h7585)
Ker nasitena je z nadlogami duša moja, in življenje moje se bliža grobu. (Sheol h7585)
4 Soy contado entre los que descienden al sepulcro. Soy como un varón sin fuerza,
Prištevam se njim, ki gredó v grob; podoben sem možu, katerega zapušča krepost.
5 Olvidado entre los muertos, Como los asesinados que están tendidos en la tumba, De quienes ya no te acuerdas, y son cortados de tu mano.
Prištevam se mrtvim, odločen; kakor prebodeni ležeči v grobu, katerih se ne spominjaš več, kateri so uničeni s tvojo roko.
6 Me colocaste en la fosa más profunda, En lugares oscuros, en las profundidades.
Pokladaš me v grob, izmed vseh najglobočji, v najtamnejših, v krajih globokih.
7 Tu ira pesa sobre mí. Me afliges con todas tus olas. (Selah)
Nad menoj leži jeza tvoja, dà, z vsemi valovi svojimi, ki me napadajo, pobijaš me presilno.
8 Alejaste a mis conocidos de mí. Me pusiste como un objeto de repugnancia para ellos. Estoy encerrado y no puedo salir.
V stran od mene odvračaš znance moje, daješ me njim v najhujšo gnjusobo; tako zajetega, da pobegniti ne morem.
9 Mis ojos se enfermaron por causa de la aflicción. Cada día te invoco, oh Yavé. Extiendo mis manos hacia Ti:
Oko moje žaluje od bridkosti; kličem te, Gospod, ves dan; k tebi razpenjam roke svoje.
10 ¿Harás milagros a favor de los muertos? ¿Se levantarán los muertos para alabarte? (Selah)
Bodeš-li mrtvim delal dejanje čudovito? ali bodejo mrtvi vstali, da bi te slavili mogočno?
11 ¿Se anunciará en el sepulcro tu misericordia, Tu fidelidad en el Abadón?
Ali bi naj se v grobu oznanjala milost tvoja, zvestoba tvoja v pogubi?
12 ¿Serán reconocidas tus maravillas en la oscuridad, Y tu justicia en la tierra del olvido?
Ali naj bi se v temini spoznalo čudovito dejanje tvoje, in pravica tvoja v pozabljivosti deželi?
13 Pero yo te invoco, oh Yavé, Clamo por ayuda. De mañana mi súplica llega delante de Ti.
In vendar jaz vpijem, Gospod, k tebi, in vsako jutro te prehiteva molitev moja.
14 ¿Por qué, oh Yavé, desechas mi alma? ¿Por qué escondes de mí tu rostro?
Zakaj me zametaš, o Gospod; skrivaš mi obličje svoje?
15 Desde mi juventud estuve afligido y necesitado. Sufrí tus terrores. Estuve turbado.
Ubožen sem in umrjoč od potresa, strahove tvoje prenašam in sem zbegan,
16 Tu ardiente ira pasó sobre mí. Tus terrores me destruyeron.
Jeze tvoje gredó čez mé, plašenje tvoje me uničuje.
17 Me rodean de continuo como aguas. En conjunto me cercaron.
Obdajajo me kakor vode ves dan; obsezajo me vkup.
18 Alejaste de mí a mis amigos y compañeros. Solo la oscuridad es mi compañera.
Od mene v stran odvračaš prijatelja in tovariša; znancem svojim sem v tamnem kraji.

< Salmos 88 >