< Job 7 >

1 ¿No es el destino del hombre en la tierra una lucha? ¿No son sus días como los de un jornalero,
“Ebiseera by’omuntu ku nsi, tebyagerebwa? Ennaku ze tezaagerebwa nga ez’omupakasi?
2 Como el esclavo que anhela la sombra o como un jornalero que espera su pago?
Ng’omuddu eyeegomba ekisiikirize okujja, ng’omupakasi bwe yeesunga empeera ye;
3 Así yo heredé meses sin provecho y me fueron asignadas noches de aflicción.
bwe ntyo bwe nnaweebwa emyezi egy’okubonaabona, ebiro ebyokutegana bwe byangererwa.
4 Cuando estoy acostado digo: ¿Cuándo me levantaré? Y la noche se alarga, y me lleno de inquietudes hasta el alba.
Bwe ngalamira neebake, njogera nti, ‘Ndiyimuka ddi, ekiro kinaakoma ddi?’ Nga nzijudde okukulungutana okutuusa obudde lwe bukya.
5 Mi carne está cubierta de gusanos y de costras de polvo. Mi piel se agrieta y supura.
Omubiri gwange gujjudde envunyu n’ebikakampa, n’olususu lwange lukutusekutuse era lulabika bubi.
6 Mis días se me van más veloces que la lanzadera y se me acaban sin esperanza.
“Ennaku zange zidduka okusinga ekyuma ky’omulusi w’engoye bw’atambuza ky’alusisa engoye ze; era zikoma awatali ssuubi.
7 Acuérdate que mi vida es un soplo. Mis ojos no volverán a ver el bien.
Ojjukira Ayi Katonda, nti obulamu bwange tebuliimu, wabula mukka bukka, amaaso gange tegaliddayo kulaba bulungi.
8 El ojo del que me ve ya no me verán. Tus ojos se fijarán en mí, pero no existiré.
Eriiso ly’oyo eryali lindabyeko teririddayo kundaba; amaaso gammwe galinnoonya, naye nga sikyaliwo.
9 Como la nube se deshace y se va, así el que baja al Seol no subirá. (Sheol h7585)
Nga ekire bwe kibulawo ne kigenda, bw’atyo n’aziikwa mu ntaana talivaayo. (Sheol h7585)
10 No regresa a su vivienda y ya no lo reconoce su lugar.
Taliddayo mu nnyumba ye, amaka ge tegaliddayo kumumanya nate.
11 Por tanto, no refrenaré mi boca. Hablaré en la angustia de mi espíritu. Me quejaré en la amargura de mi alma.
Noolwekyo sijja kuziyiza kamwa kange, nzija kwogera okulumwa kw’omutima gwange; nzija kwemulugunyiza mu bulumi bw’emmeeme yange.
12 ¿Soy yo el mar o el monstruo marino para que asignes guardia sobre mí?
Ndi nnyanja oba ndi lukwata ow’omu buziba, olyoke onkuume?
13 Si digo: Me consolará mi lecho, mi cama aliviará mi queja,
Bwe ndowooza nti, obuliri bwange bunampa ku mirembe, ekiriri kyange kinakendeeza ku kulumwa kwange;
14 entonces me aterras con sueños y me turbas con visiones.
n’olyoka ontiisa n’ebirooto era n’onkanga okuyita mu kwolesebwa.
15 De manera que mi alma prefiere la asfixia, la muerte más bien que mis huesos.
Emmeeme yange ne yeegomba okwetuga, nfe okusinga okuba omulamu.
16 Repugno la vida. No voy a vivir para siempre. Déjame, mis días son vanidad.
Sikyeyagala, neetamiddwa. Sijja kubeera mulamu emirembe gyonna. Ndeka; kubanga ennaku zange butaliimu.
17 ¿Qué es el hombre para que lo engrandezcas, para que te preocupes por él,
Omuntu kye ki ggwe okumugulumiza, n’omulowoozaako?
18 para que lo examines cada mañana y lo pruebes en todo momento?
Bw’otyo n’omwekebejja buli makya, n’omugezesa buli kaseera?
19 ¿Hasta cuándo no apartarás tu mirada de mí, ni me soltarás para que trague saliva?
Olituusa ddi nga tonvuddeeko n’ondeka ne mmira ku malusu?
20 Si pequé, ¿cuál [daño] te hago a Ti, oh Guardián de los hombres? ¿Por qué me pones como blanco tuyo hasta convertirme en una carga para mí mismo?
Nyonoonye; kiki kye nakukola, ggwe omukuumi w’abantu? Lwaki onfudde nga akabonero ak’obulabe gy’oli, ne neefuukira omugugu?
21 ¿Por qué no quitas mi rebelión y perdonas mi iniquidad? Porque ahora me acostaré en el polvo. Tú me buscarás, pero no estaré.
Era lwaki tosonyiwa kwonoona kwange, n’oggyawo obutali butuukirivu bwange? Kubanga kaakano nzija kwebaka mu ntaana; era ojja kunnoonya ku makya naye naaba sikyaliwo.”

< Job 7 >