< Salmos 69 >

1 Para el músico jefe. Con la melodía de “Lirios”. Por David. Sálvame, Dios, ¡porque las aguas me han llegado al cuello!
Načelniku godbe na šestero strun, pesem Davidova. Reši me, Bog, ker vode mi prihajajo noter do duše,
2 Me hundo en el fango profundo, donde no hay punto de apoyo. He llegado a aguas profundas, donde las inundaciones me desbordan.
Pogrezam se v blato pregloboko; kjer ni trdnega pod nogo; zahajam v globočine vodâ; in val poplaveč me požira.
3 Estoy cansado de mi llanto. Tengo la garganta seca. Mis ojos fallan buscando a mi Dios.
Trudim se vpijoč, suši se grlo moje; oči moje pešajo, ko upam v svojega Boga.
4 Los que me odian sin causa son más que los cabellos de mi cabeza. Los que quieren cortarme, siendo mis enemigos injustamente, son poderosos. Tengo que restaurar lo que no me he llevado.
Več jih je ko glave moje lâs, ki me sovražijo po krivem; mogočneji so, ki me hočejo ubiti, ki so mi sovražniki po krivici; tedaj me silijo vrniti, česar nisem vzel.
5 Dios, tú conoces mi insensatez. Mis pecados no están ocultos para ti.
O Bog, ti poznaš nespamet mojo, in krivice moje niso ti skrite.
6 No permitas que se avergüencen por mí los que te esperan, Señor Yahvé de los Ejércitos. No permitas que los que te buscan sean deshonrados por mí, Dios de Israel.
Ne bodi jih mene sram, kateri čakajo tebe; Gospod, Bog vojnih krdél, rudečica naj ne oblije zaradi mene njih, ki iščejo tebe, Bog Izraelov.
7 Porque por tu causa, he soportado el reproche. La vergüenza ha cubierto mi cara.
Ker zavoljo tebe prenašam zasmehovanje; sramota pokriva obličje moje.
8 Me he convertido en un extraño para mis hermanos, un extranjero para los hijos de mi madre.
Tujec sem postal bratom svojim, in neznan matere moje sinovom.
9 Porque el celo de tu casa me consume. Los reproches de los que te reprochan han caído sobre mí.
Ker gorečnost za hišo tvojo me razjéda, in zasmehovanje njih, ki tebe zasmehujejo, mene zadeva.
10 Cuando lloré y ayuné, que fue a mi reproche.
Ko jokajoč pokorim s postom dušo svojo, tedaj se mi to šteje za najhujšo sramoto.
11 Cuando hice de la arpillera mi vestimenta, Me convertí en un sinónimo para ellos.
Ko se oblačim v raševino, tedaj sem jim v pregovor.
12 Los que se sientan en la puerta hablan de mí. Soy la canción de los borrachos.
O meni govoričijo vkup sedeči pri vratih, in pesmi pojó, ko pijejo opojno pijačo.
13 Pero en cuanto a mí, mi oración es para ti, Yahvé, en un tiempo aceptable. Dios, en la abundancia de tu amorosa bondad, respóndeme en la verdad de tu salvación.
O meni torej je prošnja moja tá do tebe, Gospod: čas je milosti, Bog, po obilnosti milosti svoje usliši me, po blagi zvestobi svoji.
14 Sácame del fango y no dejes que me hunda. Libérame de los que me odian, y de las aguas profundas.
Potegni me iz blata, in naj se ne pogreznem; otet naj bodem sovražnikov svojih, in iz globočin vodâ.
15 No dejes que las aguas de la inundación me arrollen, ni dejar que las profundidades me traguen. No dejes que la fosa me cierre la boca.
Valovje vodâ naj me poplaveč ne odnese, in globočina naj me ne pogoltne, in jama naj ne zapre ust svojih nad mano.
16 Respóndeme, Yahvé, porque tu bondad es buena. Según la multitud de tus tiernas misericordias, vuélvete hacia mí.
Usliši me, Gospod, ker dobra je milost tvoja; po obilosti usmiljenja svojega ozri se v mé.
17 No ocultes tu rostro a tu siervo, porque estoy en apuros. ¡Respóndeme rápido!
In ne skrivaj obličja svojega svojemu hlapcu; ker v stiski sem, hiti, usliši me!
18 Acércate a mi alma y redímela. Rescátame por mis enemigos.
Približaj se duši moji, ótmi jo; zavoljo sovražnikov mojih réši me.
19 Tú conoces mi oprobio, mi vergüenza y mi deshonra. Mis adversarios están todos ante ti.
Ti poznaš zasramovanje moje in mojo sramoto ter nečast mojo; pred teboj so vsi sovražniki moji.
20 Los reproches han quebrantado mi corazón, y estoy lleno de tristeza. Busqué a alguien que se apiadara, pero no había ninguno; para los consoladores, pero no encontré ninguno.
Zasramovanje tare srce moje, tako da sem bolan; in ko ga čakam, da bi me miloval, nikogar ni; ali tolažiteljev, vendar ne najdem jih.
21 También me dieron veneno para mi comida. En mi sed, me dieron a beber vinagre.
Dà, za živež mi dajó želča, in v žeji moji dajó mi piti octa.
22 Que su mesa ante ellos se convierta en una trampa. Que se convierta en una retribución y una trampa.
Njih miza bodi pred njimi za zanko, in za povračila, za zadrgo.
23 Que se les oscurezcan los ojos para que no puedan ver. Que sus espaldas estén continuamente dobladas.
Otemné naj njih oči, da ne vidijo; in daj, da ledja njih omahujejo neprestano.
24 Derrama tu indignación sobre ellos. Deja que la ferocidad de tu ira los alcance.
Razlij na nje jezo svojo, in srd tvoj naj jih dohiti.
25 Que su morada quede desolada. Que nadie habite en sus tiendas.
Pusti naj bodejo njih gradovi, v šatorih njih ne bodi prebivalca.
26 Porque persiguen al que tú has herido. Cuentan el dolor de aquellos a los que has herido.
Ker preganjajo njega, kateregi si tí udaril, in po bolečini prebodencev tvojih spletajo pripovedke.
27 Acusarles de un crimen tras otro. No permitas que entren en tu justicia.
Pridevaj kazen kazni njih krivici, in naj ne pridejo v pravico tvojo.
28 Que sean borrados del libro de la vida, y no ser escrito con los justos.
Izbrišejo naj se iz življenja knjige, in s pravičnimi naj se ne zapisujejo.
29 Pero tengo dolor y angustia. Que tu salvación, Dios, me proteja.
Jaz pa ubožen in trpeč, blaginja tvoja, Bog, postavila me bode na višavo.
30 Alabaré el nombre de Dios con un canto, y lo engrandecerá con acción de gracias.
Hvalil bodem ime Božje s pesmijo, in poveličeval ga bodem sè zahvaljevanjem,
31 Esto complacerá más a Yahvé que un buey, o un toro que tiene cuernos y pezuñas.
Kar se bode bolje zdelo Gospodu, ko vol, junec rogat z razklanimi parklji.
32 Los humildes lo han visto y se alegran. Tú que buscas a Dios, deja que tu corazón viva.
Ko bodejo to videli krotki, veselili se bodo; in oživelo bode srce vaše, ki iščete Boga.
33 Porque Yahvé escucha a los necesitados, y no desprecia a su pueblo cautivo.
Ker Gospod se ozira na potrebne, in jetnikov svojih ne zameta.
34 Que el cielo y la tierra lo alaben; ¡los mares, y todo lo que se mueve en ellos!
Hvalila ga bodo nebesa in zemlja, morja in karkoli lazi po njih.
35 Porque Dios salvará a Sión y construirá las ciudades de Judá. Se establecerán allí y serán los dueños.
Ker Bog otima Sijon in zida z nova mesta Judovska, da stanujejo tam, in podedujejo ono deželo.
36 También los hijos de sus siervos la heredarán. Los que aman su nombre habitarán en él.
Nasledniki, pravim, hlapcev njegovih naj jo posedajo, in ljubitelji imena njegovega naj prebivajo v njej,

< Salmos 69 >