< Job 14 >

1 “El hombre, que ha nacido de una mujer, es de pocos días, y llena de problemas.
Človek, ki je rojen iz ženske, je malo-dneven in poln težav,
2 Crece como una flor y se corta. También huye como una sombra, y no continúa.
poganja kakor cvet in je odtrgan, odleti tudi kakor senca in ne nadaljuje.
3 Abre los ojos en tal, y llevarme a juicio contigo?
Mar odpiraš svoje oči nad takšnim in me s seboj vodiš na sodbo?
4 ¿Quién puede sacar algo limpio de algo impuro? Ni uno.
Kdo lahko privede čisto stvar iz nečiste? Niti en.
5 Viendo que sus días están determinados, el número de sus meses está contigo, y has designado sus límites que no puede pasar.
Ker so njegovi dnevi določeni, je število njegovih mesecev s teboj; ti si določil njegove meje, ki jih ne more prestopiti.
6 Aparta la mirada de él, para que descanse, hasta que cumpla, como asalariado, su jornada.
Obrni se od njega, da lahko počiva, dokler svojega dneva ne bo dovršil kakor najemnik.
7 “Porque hay esperanza para un árbol si es cortado, que vuelva a brotar, que la rama tierna de la misma no cesará.
Kajti upanje je za drevo, če je posekano, da bo ponovno pognalo in da njegove nežne veje ne bodo odnehale.
8 Aunque su raíz envejece en la tierra, y sus acciones mueren en el suelo,
Čeprav se njegova korenina v zemlji postara in njegov štor umre v zemlji,
9 Sin embargo, a través del aroma del agua brotará, y brotan ramas como una planta.
vendar preko vonja vode vzbrsti in požene veje kakor rastlina.
10 Pero el hombre muere, y es abatido. Sí, el hombre renuncia al espíritu, ¿y dónde está?
Toda človek umre in obleži. Da, človek izroči duha in kje je?
11 Como las aguas se desprenden del mar, y el río se desperdicia y se seca,
Kakor vode izhlapevajo iz morja in se poplava izsušuje in posuši,
12 por lo que el hombre se acuesta y no se levanta. Hasta que los cielos no desaparezcan, no despertarán, ni ser despertado de su sueño.
tako se človek uleže in ne vstane. Dokler ne bo več neba, se ne bodo prebudili niti ne bodo dvignjeni iz svojega spanja.
13 “Oh, que me escondas en el Seol, que me mantendrías en secreto hasta que pase tu ira, que me designes una hora fija y te acuerdes de mí. (Sheol h7585)
Oh, da bi me hotel skriti v grob, da bi me varoval na skrivnem, dokler tvoj bes ne mine, da bi mi določil določeni čas in me spomnil! (Sheol h7585)
14 Si un hombre muere, ¿volverá a vivir? Esperaría todos los días de mi guerra, hasta que llegue mi liberación.
Če človek umre, mar bo ponovno živel? Vse dni svojega določenega časa bom čakal, dokler ne pride moja sprememba.
15 Tú llamabas y yo te respondía. Tendrías un deseo por el trabajo de tus manos.
Klical boš in jaz ti bom odgovoril; imel boš željo po delu svojih rok.
16 Pero ahora cuentas mis pasos. ¿No vigilas mi pecado?
Kajti sedaj šteješ moje korake. Mar ne paziš nad mojim grehom?
17 Mi desobediencia está sellada en una bolsa. Atascas mi iniquidad.
Moj prestopek je zapečaten v mošnji in ti zašiješ mojo krivičnost.
18 “Pero la caída de la montaña queda en nada. La roca es removida de su lugar.
Zagotovo padajoča gora pride v nič in skala je odstranjena iz svojega kraja.
19 Las aguas desgastan las piedras. Sus torrentes arrastran el polvo de la tierra. Así se destruye la esperanza del hombre.
Vode brusijo kamne. Ti izpiraš stvari, ki rastejo ven iz zemeljskega prahu in ti uničuješ upanje človeka.
20 Tú prevaleces para siempre contra él, y él se va. Le cambias la cara y lo mandas a paseo.
Na veke prevladuješ zoper njega in on premine. Spreminjaš njegovo obličje in ga pošiljaš proč.
21 Sus hijos vienen a honrar, y él no lo sabe. Los traen abajo, pero él no lo percibe de ellos.
Njegovi sinovi so prišli v čast in on tega ne ve. Ponižani so, toda tega ne zaznava o njih.
22 Pero su carne en él tiene dolor, y su alma en su interior se lamenta”.
Toda njegovo meso na njem bo imelo bolečino in njegova duša znotraj njega bo žalovala.«

< Job 14 >