< Job 30 >
1 Pero ahora se ríen de mí personas mucho más jóvenes que yo; personas a cuyos padres no pondría a trabajar con mis perros pastores.
Toda sedaj me imajo tisti, ki so mlajši od mene, v posmeh, katerih očete bi preziral, da jih postavim s psi svojega tropa.
2 Son demasiado débiles para serme útiles y están agotados.
Da, kako naj mi moč njihovih rok koristi, zrelost je odšla od njih?
3 Adelgazados por el hambre y la necesidad, tratan de comer la tierra seca en el desierto oscuro y desolado.
Zaradi potrebe in lakote so bili osamljeni. Bežijo v divjino, v prejšnjem času zapuščeno in opustošeno.
4 Allí recogen hierbas del desierto y las hojas de los arbustos, y comen las raíces de las retamas.
Ki sekajo egiptovsko špinačo pri grmih in brinove korenine so njihova hrana.
5 Fueron expulsados de la comunidad.
Pregnani so bili izmed ljudi (za njimi so vpili kakor za tatom),
6 La gente gritaba tras ellos como si fueran ladrones. Tienen que vivir en barrancos peligrosos, en cuevas y entre las rocas.
da prebivajo v pečinah dolin, v zemeljskih votlinah in v skalah.
7 Gritan como animales entre los arbustos; se acurrucan entre la maleza para refugiarse.
Med grmovjem so rigali, pod koprivami so bili zbrani skupaj.
8 Son gente insensata, sin nombre, que ha sido expulsada de la tierra.
Bili so otroci bedakov, da, otroci nizkotnih mož, bili so zlobnejši kakor zemlja.
9 Pero ahora se burlan de mí en sus cantos; ¡me he convertido en un chiste para ellos!
Sedaj sem njihova pesem, da, jaz sem njihova tarča posmeha.
10 Me desprecian y rehúyen; no dudan en escupirme a la cara.
Prezirajo me, bežijo daleč od mene in ne prizanašajo mi pljunka v moj obraz.
11 Dios ha aflojado la cuerda de mi arco y me ha humillado.
Ker je odvezal mojo vrvico in me prizadel, so tudi oni popustili uzdo pred menoj.
12 La chusma se levanta contra mí, y me hace correr; como una ciudad sitiada planifican formas de destruirme.
Na moji desni roki vstaja mladina. Moja stopala odrivajo in zoper mene so dvignili poti svojega uničenja.
13 Cortan mi vía de escape; provocan mi caída y lo hacen sin ayuda de nadie.
Škodujejo moji stezi, postavili so mojo katastrofo, nobenega pomočnika nimajo.
14 Entran por una amplia brecha; se precipitan mientras el muro se derrumba.
Prišli so nadme kakor [skozi] široko vrzel vodá. V opustošenju so se zgrnili nadme.
15 Me invaden los terrores; mi honor se lo lleva el viento; mi salvación se desvanece como una nube.
Strahote so se zgrnile nadme. Mojo dušo zasledujejo kakor veter in moja blaginja mineva kakor oblak.
16 Y ahora mi vida se desvanece; cada día la desesperación me atenaza.
Sedaj je moja duša izlita nadme, polastili so se me dnevi stiske.
17 Por la noche mis huesos agonizan; el dolor me roe y no cesa.
Moje kosti so prebodene v meni v nočnem obdobju in moje kite nimajo počitka.
18 Dios me agarra bruscamente por la ropa; me tira del cuello de la camisa.
Z veliko silo moje bolezni je moja obleka spremenjena; naokoli me veže kakor ovratnik mojega plašča.
19 Me ha arrojado al barro; me ha humillado como polvo y ceniza.
Vrgel me je v blato in postal sem podoben prahu in pepelu.
20 Dios, clamo a ti, pero no respondes; me presento ante ti, pero ni siquiera te fijas en mí.
Kličem k tebi, ti pa me ne slišiš. Vstanem, ti pa se ne oziraš name.
21 Te has vuelto cruel conmigo; usas tu poder para hacerme sufrir.
Do mene si postal krut; s svojo močno roko se nastrojuješ zoper mene.
22 Me levantas y me llevas en el viento; me arrojas en el torbellino.
Vzdiguješ me k vetru, povzročaš mi, da jaham na njem in raztapljaš moje imetje.
23 Sé que me llevas a la muerte, al lugar donde van todos los vivos.
Kajti vem, da me boš privedel k smrti in k hiši, določeni za vse živeče.
24 ¿Quién querría dar una patada a un hombre cuando está abatido, cuando claman por ayuda en su momento de dificultad?
Vendar svoje roke ne bo iztegnil h grobu, čeprav v svojem uničenju kričijo.
25 ¿No lloré por los que pasaban por momentos difíciles? ¿No me afligí por lo que sufrían los pobres?
Mar nisem jokal zaradi tistega, ki je bil v stiski? Mar ni moja duša žalovala za ubogim?
26 Pero cuando busqué el bien, sólo vino el mal, y cuando esperé la luz, todo lo que vino fue oscuridad.
Ko sem gledal za dobrim, potem je prišlo k meni zlo. Ko pa sem pričakoval svetlobo, je prišla tema.
27 En mi interior hay confusión, nunca se detiene; me enfrento a días de desesperación.
Moja notranjost vre in ne počiva. Dnevi stiske so me ovirali.
28 Estoy tan deprimido; ver el sol no ayuda. Me pongo de pie en la asamblea y clamo por ayuda.
Odšel sem žalujoč brez sonca. Vstal sem in klical v skupnosti.
29 Soy como un hermano de los chacales, un compañero de los búhos.
Brat sem zmajem in družabnik sovam.
30 Mi piel se ennegrece sobre mí; y mis huesos arden dentro de mí.
Moja koža na meni je črna in moje kosti gorijo zaradi vročine.
31 Mi lira sólo toca canciones tristes, y mi pipa es la voz de los que lloran.
Tudi moja harfa je obrnjena v žalovanje in moja piščal v glas tistih, ki jokajo.