< Job 16 >

1 Entonces Job respondió:
Potem je Job odgovoril in rekel:
2 “Ya he oído todo esto antes. ¡Son consoladores que sólo causan problemas!
»Slišal sem mnoge takšne stvari. Vi vsi ste bedni tolažniki.
3 ¿No cesarán sus discursos que son como el viento? ¿Qué les molesta tanto como para que tengan que responderme?
Mar bodo besede ničnosti imele konec? Ali kaj te opogumlja, da odgovarjaš?
4 Podría hablar como si ustedes estuvieran en mi lugar, encadenando palabras para criticarlos, ridiculizándolos con un movimiento de cabeza.
Tudi jaz bi lahko govoril, kakor delate vi. Če bi bila vaša duša namesto moje duše, bi lahko kopičil besede zoper vas in z glavo zmajeval nad vami.
5 Podría edificarlos con mi boca diciendo palabras; el movimiento de mis labios aliviaría su dolor.
Toda jaz bi vas želel okrepiti s svojimi usti in premikanje mojih ustnic bi omililo vašo žalost.
6 Para mí, si hablo no se alivia mi dolor, y si no hablo el dolor sigue ahí.
Čeprav govorim, moja žalost ni zmanjšana in čeprav potrpim, koliko sem olajšan?
7 “Dios, me has agotado. Has destruido a toda mi familia.
Toda sedaj me je naredil izmučenega. Vso mojo skupino si naredil zapuščeno.
8 Me has hecho marchitar, lo cual es un testimonio contra mí; mi cuerpo delgado atestigua contra mí.
Napolnil si me z gubami, ki so priča zoper mene. Moja pustost vstaja v meni in pričuje v moj obraz.
9 Me ha desgarrado en su cólera; en su hostilidad ha rechinado los dientes contra mí; mi enemigo me atraviesa con su mirada feroz.
Trga me v svojem besu ta, ki me sovraži. Nad menoj škripa s svojimi zobmi. Moj sovražnik svoje oči ostri nad menoj.
10 La gente me mira con la boca abierta, me abofetean en las mejillas para burlarse de mí, se agolpan a mi alrededor para atacarme.
S svojimi usti so zevali vame. Grajalno so me udarili na lice. Skupaj so se zbrali zoper mene.
11 Dios me ha entregado a la gente malvada; me ha arrojado en sus manos.
Bog me je izročil brezbožnim in me predal v roke zlobnih.
12 “Yo vivía en paz y él me hizo pedazos. Me agarró por el cuello y me hizo pedazos. Me ha convertido en su blanco.
Bil sem sproščen, toda razlomil me je. Prijel me je tudi za moj vrat in me stresel na koščke in me postavil za svoje znamenje.
13 Sus arqueros me rodean. Sus flechas atraviesan mis riñones sin piedad. Derrama mi hiel por el suelo.
Njegovi lokostrelci so me obdali naokoli, on mojo notranjost cepi narazen in ne prizanaša; moj žolč izliva na tla.
14 Como un muro me derriba, brecha tras brecha, se abalanza sobre mí como un guerrero.
Lomi me z vrzeljo nad vrzeljo, nadme teče kakor velikan.
15 He sembrado tela de silicio para cubrir mi piel; mi fuerza yace rota en el polvo.
Sešil sem vrečevino na svoji koži in svoj rog omadeževal v prahu.
16 Mi cara está roja de tanto llorar y sombras oscuras rodean mis ojos,
Moj obraz je zapacan od joka in na mojih vekah je smrtna senca,
17 aunque no he hecho nada malo y mi oración es pura.
ne zaradi kakršnekoli nepravičnosti na mojih rokah. Tudi moja molitev je čista.
18 “Tierra, no cubras mi sangre. Que mi grito no encuentre lugar para esconderse.
Oh zemlja, ne pokrij moje krvi in naj moj jok nima prostora.
19 Mira, ahora mismo mi testigo está en el cielo; el que habla por mí está en las alturas.
Tudi sedaj, glej, moja priča je v nebesih in moje pričevanje je na višini.
20 Mis amigos me desprecian, pero mis ojos derraman lágrimas ante Dios.
Moji prijatelji me zasmehujejo, toda moje oko izliva solze k Bogu.
21 Quiero que mi testigo hable por mí ante Dios como quien habla por su amigo.
Oh, da bi se nekdo lahko potegoval za človeka pri Bogu, kakor se človek poteguje za svojega bližnjega!
22 Porque dentro de pocos años andaré por ese camino del que no volveré”.
Ko pride nekaj let, potem bom šel pot, od koder se ne bom vrnil.

< Job 16 >