< Sabuurradii 130 >
1 Rabbiyow, waxaan kaaga qayshaday moolalka.
Iz dubine vièem k tebi, Gospode!
2 Sayidow, codkayga maqal, Oo dhegahaagu ha noqdeen kuwo u digtoon Codka baryootankayga.
Gospode! èuj glas moj. Neka paze uši tvoje na glas moljenja mojega.
3 Rabbiyow, haddaad dembiyada u fiirsatid, Bal yaa istaagi doona, Sayidow?
Ako æeš na bezakonje gledati, Gospode: Gospode, ko æe ostati?
4 Laakiinse waxaa kula jirta dembidhaafid, In adiga lagaa cabsado daraaddeed.
Ali je u tebe praštanje, da bi te se bojali.
5 Waxaan sugaa Rabbiga, Naftayduna way sugtaa, oo eraygiisa ayaan rajo ku qabaa.
Èekam Gospoda; èeka duša moja; uzdam se u rijeè njegovu.
6 Naftaydu waxay Sayidka u dhawrtaa In ka sii badan sida waardiyuhu u dhawro waaga berigiisa, Haah, in ka sii badan sida waardiyuhu u dhawro waaga berigiisa.
Duša moja èeka Gospoda veæma nego straže jutrnje, koje straže jutrom.
7 Reer binu Israa'iilow, Rabbiga rajo ku qaba, Waayo, Rabbigu wuxuu leeyahay naxariis Iyo weliba furasho aad iyo aad u badan.
Neka èeka Izrailj Gospoda; jer je u Gospoda milost, i velik je u njega otkup.
8 Oo wuxuu reer binu Israa'iil ka soo furan doonaa Dembiyadooda oo dhan.
I on æe otkupiti Izrailja od svijeh bezakonja njegovijeh.