< Sabuurradii 129 >
1 Tan iyo yaraantaydii marar badan bay i dhibeen, Reer binu Israa'iil hadda ha yidhaahdeen,
Pogosto so me prizadeli od moje mladosti, naj sedaj reče Izrael,
2 Tan iyo yaraantaydii marar badan bay i dhibeen, Laakiinse igama ay adkaan.
pogosto so me prizadeli od moje mladosti, vendar niso prevladali zoper mene.
3 Kuwa beerta jeexa ayaa dhabarkayga jeexay, Oo jeexjeexoodiina way dheereeyeen.
Orači so orali na mojem hrbtu; svoje brazde so naredili dolge.
4 Rabbigu waa xaq, Oo isagu wuxuu kala gooyay xadhkihii kuwa sharka leh.
Gospod je pravičen; razsekal je vrvi zlobnih.
5 Inta Siyoon neceb oo dhammu, Ha ceeboobeen oo dib ha u noqdeen.
Naj bodo zbegani in obrnjeni nazaj vsi, ki sovražijo Sion.
6 Ha noqdeen sida cawska guryaha korkooda ka baxa Oo engega intaanu korin,
Naj bodo kakor trava na hišnih strehah, ki ovene preden zraste,
7 Oo aan beergooyuhu gacantiisa ka buuxin, Kan xidhmooyinka xidhaana aanu laabtiisa ka buuxin.
s čimer kosec ne napolni svoje roke niti kdor veže snope svojega naročja.
8 Oo kuwa ag maraana ma yidhaahdaan, Barakadii Rabbigu korkiinna ha ahaato. Waxaan idiinku ducaynaynaa magaca Rabbiga.
[Naj] niti tisti, ki gredo mimo, ne rečejo: »Nad vami naj bo Gospodov blagoslov. Blagoslavljamo vas v Gospodovem imenu.«