< Ayuub 30 >

1 Laakiinse haatan waxaa igu majaajilooda kuwa iga da' yar Oo aan aabbayaashood quudhsan jiray inay xataa la fadhiistaan eeyaha adhigayga.
“A sada, gle, podruguju se mnome ljudi po ljetima mlađi od mene kojih oce ne bih bio metnuo ni s ovčarskim psima stada svojega.
2 Nimanka xooggoodu dhammaaday Itaalka gacmahoodu muxuu ii tarayaa?
Ta što će mi jakost ruku njihovih kad im muževna ponestane snaga ispijena glađu i oskudicom.
3 Waxay la weydoobeen baahi iyo abaar, Oo waxay u cararaan dhul engegan, kaasoo ah lamadegaan gudcur iyo cidlo ah.
Glodali su u pustinji korijenje i čestar opustjelih ruševina.
4 Waxay gurtaan geed cusbeed oo kaynta ku yaal, Oo cuntadooduna waxa weeye geed rotem la yidhaahdo xididdadiisa.
Lobodu su i s grmlja lišće brali, kao kruh jeli korijenje žukino.
5 Iyaga dadka waa laga dhex eryaa, Oo waxaa looga daba qayliyaa sida tuug looga daba qayliyo oo kale.
Od društva ljudskog oni su prognani, za njima viču k'o za lopovima.
6 Waa inay ku hoydaan haadaamaha dooxooyinka, Iyo boholaha dhulka iyo dhagaxyada dhexdooda.
Živjeli su po strašnim jarugama, po spiljama i u raspuklinama.
7 Waxay ka qayliyaan kaynta dhexdeeda, Oo waxay dhammaantood ku soo ururaan maraboob hoosteed.
Urlik im se iz šikarja dizao; po trnjacima ležahu stisnuti.
8 Iyagu waa nacasyo iyo ceebaalowyo carruurtood, Oo dhulka waxaa lagaga saaray karbaash.
Sinovi bezvrijednih, soj bezimenih, bičevima su iz zemlje prognani.
9 Oo haatan gabay cay ah baan u noqday, Oo halqabsi baan u ahay.
Rugalicom sam postao takvima i njima sada služim kao priča!
10 Way i karahsadaan, oo meel fog bay iga istaagaan, Oo inay candhuufo wejiga iiga tufaanna iskama ay qabtaan.
Gnušaju me se i bježe od mene, ne ustežu se pljunut' mi u lice.
11 Ilaah baa xadhiggaygii debciyey, wuuna i dhibay, Oo taas aawadeed iyagu hortayda iskuma celiyaan.
I jer On luk mi slomi i satrije me, iz usta svojih izbaciše uzdu.
12 Xagga midigtayda waxaa ka kaca ciyaalasuuq, Oo cagtaydana way iska riixaan, Oo waxay igu hor tuuraan jidadkoodii halligaadda.
S desne moje strane rulja ustaje, noge moje u bijeg oni tjeraju, put propasti prema meni nasiplju.
13 Jidadkayga way halleeyaan, Oo waxay soo deddejiyaan masiibadayda; Oo mid caawiyaana ma jiro.
Stazu mi ruše da bi me satrli, napadaju i ne brani im nitko,
14 Jabniin ballaadhan ayay ka soo dusaan, Oo burburka dhexdiisa ayay igaga soo dhacaan.
prolomom oni širokim naviru i kotrljaju se poput oluje.
15 Waxaa igu soo jeesta cabsi weyn, Oo sharaftayda waxaa loo kaxeeyaa sida dabayshu wax u kaxayso oo kale. Barwaaqadaydiina waxay u dhammaatay sidii daruur oo kale.
Strahote sve se okreću na mene, mojeg ugleda kao vjetra nesta, poput oblaka iščeznu spasenje.
16 Haddaba naftaydaa igu dhex daadatay, Oo waxaan la kulmay wakhti dhibaato badan.
Duša se moja rasipa u meni, dani nevolje na me se srušili.
17 Habeenkii lafahaygaa i muda, Oo xanuunka i cunayaana ima daayo innaba.
Noću probada bolest kosti moje, ne počivaju boli što me glođu.
18 Xoogga weyn oo cudurkayga daraaddiis ayaa dharkaygii ku xumaaday, Oo wuxuu iigu cidhiidhisan yahay sidii jubbaddayda qoorteeda.
Muka mi je i halju nagrdila i stegla me k'o ovratnik odjeće.
19 Isagu wuxuu igu tuuray dhoobada dhexdeeda, Oo waxaan noqday sidii boodh iyo dambas oo kale.
U blato me je oborila dolje, gle, postao sam k'o prah i pepeo.
20 Anigu waan kuu qayshadaa, adiguse iima aad jawaabtid, Waan ku soo hor istaagaa, adiguse ima aad aragtid.
K Tebi vičem, al' Ti ne odgovaraš; pred Tobom stojim, al' Ti i ne mariš.
21 Calooladeeg baad igula soo jeesatay, Oo gacantaada itaalkeeda ayaad igu silcisaa.
Prema meni postao si okrutan; rukom preteškom na me se obaraš.
22 Kor baad iigu qaaddaa dabaysha, Oo waxaad i fuushisaa dusheeda, Oo haddana waxaad igu baabbi'isaa duufaanka.
U vihor me dižeš, nosiš me njime, u vrtlogu me olujnom kovitlaš.
23 Waayo, waan ogahay inaad ii kaxaynaysid dhimasho, Iyo guriga inta nool oo dhammu ku wada kulmayaan.
Da, znadem da si me smrti predao, saborištu zajedničkom svih živih.
24 Laakiinse ninkii hoos u dhacaya sow gacantiisa sooma fidiyo? Markuu halligmayose sow ma qayshado?
Al' ne pruža li ruku utopljenik, ne viče li kad padne u nevolju?
25 Oo ninka dhibaataysan anigu sow uma ooyi jirin? Naftayduse sow masaakiinta uma murugoon jirin?
Ne zaplakah li nad nevoljnicima, ne sažalje mi duša siromaha?
26 Laakiinse markaan wanaagga filanayo waxaa ii iman jiray xumaanta, Oo markaan nuurka sugana waxaa ii iman jiray gudcurka.
Sreći se nadah, a dođe nesreća; svjetlost čekah, a gle, zavi me tama.
27 Qalbigaygu welwel buu la kacsan yahay, mana nasto, Oo waxaan la kulmay wakhti dhibaato badan.
Utroba vri u meni bez prestanka, svaki dan nove patnje mi donosi.
28 Anigoo barooranaya ayaan qorraxda la'aanteed socdaa, Waxaan ka dhex istaagaa shirka, oo caawimaad waan u qayshadaa.
Smrknut idem, al' nitko me ne tješi; ustajem u zboru - da bih kriknuo.
29 Waxaan noqday walaalka dawacooyinka, Iyo saaxiibka gorayada.
Sa šakalima sam se zbratimio i nojevima postao sam drugom.
30 Dubkaygu intuu gubto ayuu iska diirmaa, Oo lafahayguna kulayl bay ku gubtaan.
Na meni sva je koža pocrnjela, i kosti mi je sažgala ognjica.
31 Sidaas daraaddeed kataaradaydii waxay u rogmatay baroorasho, Oo biibiilahaygiina wuxuu u rogmaday kuwa ooya codkooda.
Tužaljka mi je ugodila harfu, svirala mi glas narikača ima.

< Ayuub 30 >