< Maliko 10 >
1 Kayi Yesu pakufuma ku Kapelenawo, walapita mu cimpansha ca Yudeya kutala kwa mulonga wa Yolodano. Bantu bangi balamubunganina, neye walatatika kubeyisha pakwinga ecalikuba cinga cakendi.
In vstavši odtod, pride v kraje Judejske, skozi pokrajino za Jordanom; in snide se zopet ljudstvo k njemu; in kakor je imel navado, zopet jih je učil.
2 Lino kwalashika Bafalisi nabambi balesa kumutapa mukanwa pakumwipusheti, “Sena mulawo wasuminisha mutuloba kuleka mukashendi?”
Pa pristopijo Farizeji in vprašajo ga, če je dovoljeno možu ženo popustíti, izkušajoč ga.
3 Neye walabepusheti, “Inga Mose walamupa mulawo ulyeconi?”
On pa odgovorí in jim reče: Kaj vam je zapovedal Mojzes?
4 Nabo balamukumbuleti, “Mose walasuminisha mutuloba kumuleka mukashendi ne kumulembela cipepala cabushike ne kumutwala kucomwabo.”
Oni pa rekó: Mojzes je dopustil ločilno pismo napisati, in pustiti jo.
5 Yesu walambeti, “Mose walamulembela mulawo uwu pacebo ca kuyuma mitwi kwenu.
Pa odgovorí Jezus in jim reče: Za voljo trdosrčnosti vaše vam je napisal to postavo;
6 Nsombi pacitatiko Lesa mpwalalenga bintu byonse, mbuli mabala ncalambanga, Lesa ‘walababumba mutuloba ne mutukashi.’
V začetku stvarjenja pa, moža in ženo ustvaril ju je Bog.
7 Pacebo ici, mutuloba nakashiye baishi ne banyina ne kuya kupamankana pamo ne mukashendi.
"Za to bo zapustil človek očeta svojega in mater; in pridružil se bo ženi svojej.
8 weco aba bantu babili nibakabe umo. Neco nkabacilipo babili sobwe, nsombi umo.
In dva bosta eno telo." Tako nista več dva, nego eno telo.
9 Neco aba babili Lesa mbwalapamankanya pamo, kapataba muntu shikubapansanya.”
Kar je torej Bog združil, naj človek ne razdružuje.
10 Mpobalabwela mu ng'anda, beshikwiya balatatika kayi kumwipusha sha makani ngwambanga.
In v hiši ga zopet učenci njegovi za to vprašajo.
11 Nsombi nendi Yesu walabambileti, “Na mutuloba uleka mukashi ne kweba mutukashi naumbi, ukute mulandu wa bupombo pakwinga lepishili mukashendi.
Pa jim reče: Kdor popustí ženo svojo in se oženi z drugo, prešestvuje proti njej;
12 Neye mukashi aleka mulume wakendi ne kuya kwebwa kumutuloba naumbi, neye ukute mulandu wabupombo.”
In če žena popustí moža svojega in se omoží z drugim, prešestvuje.
13 Popelapo bantu nabambi balaleta bana babo kuli Yesu kwambeti abekate makasa ne kubapa colwe, nsombi beshikwiya balakalalila bantu abo balaleta bana kwambeti abape colwe.
In prinašali so k njemu otročiče, naj bi se jih dotaknil; učenci so pa branili tém, kteri so jih prinašali.
14 Yesu mpwalaboneco, walabakalilila beshikwiya bakendi ne kubambileti, “Balekeni bana bese kuno kuli njame. Kamutabakanishanga sobwe. Pakwinga bantu balyeti bana aba, Bwami bwa Lesa nibwabo.
Videvši pa to Jezus, razhudi se, in reče jim: Pustite otročiče, naj pridejo k meni, in ne branite jim; kajti takih je kraljestvo Božje.
15 Ndamwambilishinga cakubinga kwambeti uyo eti abule kutambula Bwami bwa Lesa eti mwana, nteti akaingilemo.”
Resnično vam pravim: Kdor ne sprejme kraljestva Božjega kakor otrok, ne bo prišel va-nj.
16 Popelapo Yesu walabafukata bana ne kubika makasa akendi palyendibo kwambeti abape colwe.
In objemši jih, položí na nje roke in jih blagoslovi.
17 Yesu mpwalatatika bulwendo, muntu naumbi walamufwambila. Walashika ne kwisa kusuntama pantangu ne kumwipusheti, “Amwe bashikwiyisha baina, inga ni cani ncondelela kwinsa kwambeti nkatambule buyumi bwa cindi conse?” (aiōnios )
In ko izide na cesto, pribeží nekdo k njemu, in pokleknivši pred njim, vpraša ga: Dobri učenik, kaj naj storim, da zadobom večno življenje? (aiōnios )
18 Popelapo nendi Yesu walamukumbuleti, “Inga ni pacebo cini mpolang'ambanga ame kuba waina? Paliya muntu waina nsombi Lesa enka.
Jezus mu pa reče: Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober, razen eden, Bog.
19 Winshi milawo; Kotashina, kotapombola, kotaiba, kotamba bukamboni bwabwepeshi, kotapamba camunobe, kopa bulemu baiso ne banyoko.”
Zapovedi znaš: Ne prešestvuj; ne ubijaj; ne kradi; ne pričaj po krivem; ne goljufaj; spoštúj očeta svojega in mater.
20 Nendi walambeti, “Bashikwiyisha ibi ndalatatika kubikonka kufumina kubutwanike bwakame.”
On pa odgovorí in mu reče: Učenik, vse to sem izpolnil od mladosti svoje.
21 Yesu walamulangishisha ne lusuno, ne kumwambileti, “Ucili wapelebelako cintu cimo. Koya ulishe bintu byonse mbyokute. Mali ngoshucanemo upe bantu bapenshi, wenseco, buboni bwakobe nukabucane kwilu. Panyuma pakendi wise ukonke.”
Jezus pa pogledavši nanj, poljubi ga in mu reče: Enega ti je še treba: pojdi, prodaj, karkoli imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad na nebu: ter pridi, vzemi križ, in pojdi za menoj.
22 Mpwalanyumfwa maswi awo, walawisha cinso walafumapo kaliwongumana, pakwinga walikuba mubile.
On pa postane žalosten za voljo te besede, in odide otožen; kajti imel je mnogo premoženja.
23 Yesu walacebukila beshikwiya bakendi ne kubambileti, “Nicapatali kubantu bakute buboni kwambeti bakengile mu Bwami bwa Lesa.”
In Jezus pogleda okoli, in reče učencem svojim: Kako težko bodo prišli tisti, kteri imajo bogastvo, v kraljestvo Božje?
24 Maswi awa alabakankamanisha beshikwiya. Kayi Yesu walabweshapo kwambeti, “Cakubinga, amwe bana bame, nicapatali kuya kwingila mu Bwami bwa Lesa,
Učenci so se pa zavzemali nad besedami njegovimi. Jezus pa zopet odgovorí in jim reče: Otroci, kako težko je tistim, kteri zaupajo bogastvu, v kraljestvo Božje vniti!
25 cakonsheka munyama ukute kukwiweti ngamila kwambeti apite mukamulyango ka nyeleti, kupita kwambeti muntu ukute buboni akengile mu Bwami bwa Lesa?”
Laže je priti kameli skozi igelno ušesce, nego bogatemu vniti v kraljestvo Božje.
26 Popelapo beshikwiya balaba ne buyowa ne kutatika kwipushaneti, “Nomba na ncocibeleco niyani welela kupuluka?”
Oni so se pa na vso moč čudili, govoreč med seboj: In kdo se more zveličati?
27 Yesu walabalangishisha, ne kubambileti, “Nkacikonsheke kwelana ne kuyeya kwa bantu, nomba kuli Lesa nendi paliya camukoma. Pakwinga kuli Lesa byonse bikute kukonsheka.”
Jezus pa pogleda na nje, in reče: Pri ljudéh je nemogoče, ali ne pri Bogu; kajti vse je mogoče pri Bogu.
28 Popelapo Petulo walatatika kwamba ne Yesu, “Kamubonani afwe twalashiya byonse kwambeti twendenga nenu.”
In začne mu Peter praviti: Glej, mi smo zapustili vse in smo šli za teboj.
29 Yesu walambeti, “Cakubinga ndamwambilishinga uyo walashiya ng'anda, nambi bakwabo batuloba nebatukashi, nambi baishi, nambi banabendi, nambi mabala pacebo cakame, ne Mulumbe Waina,
Jezus pa odgovorí in reče: Resnično vam pravim, nikogar ni, kteri je zapustil hišo, ali brate, ali sestre, ali očeta, ali mater, ali ženo, ali otroke, ali njive, za voljo mene in evangelja,
30 nakatambule mwanda wabintu byapita mbyalikuba nabyo pacindi cino, mbuli ng'anda ne bakwabo batuloba ne batukashi, banyina ne bana ne mabala, kubikapo ne mapensho. Uyu pacindi ca pantangu nakatambule buyumi butapu. (aiōn , aiōnios )
Da ne bi prejel sedaj na tem svetu stokrat toliko, hiš in bratov in sester in mater in otrók in njiv, s preganjanjem, na drugem pa večnega življenja. (aiōn , aiōnios )
31 Nomba bantu bangi bali kuntangu nibakabe kunyuma, abo bali kunyuma nibakabe kuntangu.”
Mnogi pa, kteri so prvi, bodo zadnji, in kteri so zadnji, prvi.
32 Mpobalikuba pabulwendo bwakuya ku Yelusalemu, Yesu walikwendela capantangu pa beshikwiya, nabo beshikwiya balikuba bayakamwa, nabo bantu balikubakonkela balikukute buyowa. Yesu walabakuwa palubasu beshikwiya likumi ne babili, ne kutatika kubambila bintu byeshi binshike.
Bili so pa na poti, gredoč v Jeruzalem; in Jezus je šel pred njimi, in oni so se čudili, in gredoč za njim, bali so se. In vzemši zopet dvanajstere, začne jim praviti, kaj mu se ima zgoditi:
33 Walambeti, “Kamubonani tuli pa bulwendo bwakuya ku Yelusalemu. Twakashika Mwana Muntu nakekatwe ne kutwalwa kuli beshimilumbo bamakulene ne ku beshikwiyisha milawo. Beti bakamomboloshe ne kusuminishana sha kumushina. Kayi ni bakamutwale kubantu bamishobo naimbi.
Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem, in obsodili ga bodo na smrt, in izročili nevernikom,
34 Beti bakamunyanshe ne kumusankila mata, ne kumukwapula kayi ne kumushina. Nomba pakapita masuba atatu nendi nakamupundushiwe kubafu.”
In zasramovali ga bodo, in bičali ga, in pljuvali na-nj, in umorili ga bodo; a tretji dan bo vstal od smrti.
35 Jemusi ne Yohane, banabendi Sebedayo balamwipusha Yesu kwambeti, “Bashikwiyisha, tusuni kwambeti mutwinshile cili conse nceti tusenge.”
Pa pristopita k njemu Jakob in Janez, sina Zebedejeva, govoreč: Učenik! hočeva, da nama stóri, kar bova prosila.
36 Yesu walabepusheti, “Inga mulayandanga ndimwinshileni cani?”
On jima pa reče: Kaj hočeta, da naj vama storím?
37 Nabo balakumbuleti, “tulayandangeti mutusuminisheti umo palinjafwe tobabili akekale ku cikasa cakululyo naumbi kucikasa cakucipiko, mwakekala mu bulemeneno bwa Bwami.”
Ona mu pa rečeta: Daj nama, da sedeva eden tebi na desno, in eden tebi na levo v slavi tvojej.
38 Nomba Yesu walabambileti, “Nkamucinshi ncomulasengenga. Sena ngamucikonsha kunwa munkomeshi ya mapensho njoti nkanwemo? Nambi kubatishiwa mulubatisho ndoti mbatishiwe?”
Jezus jima pa reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, kterega jaz pijem, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim?
39 Nabo balamukumbuleti, “Cakubinga, ingatucikonsha.” Palico Yesu walabambileti, “Ingacibeco, nkomeshi njoti nkanwemo, nenjamwe ningamunwamo, ne lubatisho ndoti nkatambule nenjamwe nimukalutambule.
Ona mu pa rečeta: Moreva. In Jezus jima reče: Kelih, kterega jaz pijem, bosta pila; in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila.
40 Nomba ame ntameti nkasale muntu shikwikala kucikasa ca kululyo nambi ku cikasa cakucipiko. Lesa mwine eti akape kwa kwikala abo babambilwa misena.”
Da bi pa sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tém, kterim je pripravljeno.
41 Mpobalanyumfwako banabo bali likumi balakalalila Jemusi ne Yohane.
In slišavši to deseteri, začnó se jeziti nad Jakobom in Janezom.
42 Yesu walakuwa beshikwiya bakendi, ne kubambileti, “Mucinshi cena kwambeti pakati pa bantu bakunsa, bantu bakute kutangunina bakute kulyela bantu babo masuku pamutwi. Bamakulene babo bakute kubonesha ngofu shabo pa bantu babo.
Jezus jih pa pokliče, in reče jim: Véste, da tisti, kteri menijo vladati nad narodi, nad njimi gospodujejo; a poglavarji njih imajo oblast nad njimi.
43 Nomba nkacelela kubeco pakati palinjamwe sobwe. Uliyense layandanga kuba mukulene pakati palinjamwe, abe musebenshi wenu.
Ne bo pa tako med vami: nego kdorkoli hoče velik postati med vami, naj vam bo služabnik;
44 Uliyense layandanga kuba mutangunishi wapita bonse pakati penu abe musha wa bonse.
In kdorkoli od vas hoče postati prvi, bodi vsem hlapec.
45 Pakwinga nambi Mwana Muntu uliya kwisa kusebenselwa, nsombi kulipa mwine kuba musebenshi, ne kubenga buyumi bwakendi kwambeti alubule bantu bangi.”
Kajti tudi sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje za odkup mnogim.
46 Yesu ne beshikwiya bakendi balashika ku Yeliko. Nomba Yesu ne beshikwiya ne likoto linene mpobalikupula mu Yeliko, balacana muntu washipilwa walikukute cinga cakusengasenga kali wekala mumbali mwanshila, muntuyu walikuba Batimeyo mwanendi Timeyo.
In pridejo v Jeriho. In ko so šli iz Jerihe, on in učenci njegovi, in obilno ljudstva, sedel je sin Timejev slepi Bartimej kraj poti in je prosil.
47 Mpwalanyumfwa kwambeti Yesu wa ku Nasaleti elapitinga, walatatika kubilikisha, “Yesu mwanendi Dafeti! Kamunyumfwilako nkumbo!”
In ko sliši, da je Jezus Nazarečan, začne vpiti in govoriti: Sin Davidov, Jezus, usmili se me!
48 Nabambi bantu balamucanchilila kwambeti amwene, nomba nendi empwalapitilisha kubilikisha, “Mwanendi Dafeti kamunyumfwilako nkumbo.”
In mnogi so mu pretili, naj umolkne; on je pa še veliko bolj kričal: Sin Davidov, usmili se me!
49 Yesu walemana ne kwambila beshikwiya bakendi eti, “Mukuweni ese kuno.” Neco balamukuwa ne kumwambileti, “Yumisha moyo! Nyamuka! Yesu lakukunga.”
In Jezus se ustavi, in reče, naj ga pokličejo. Pa pokličejo slepca, govoreč mu: Ne boj se! Vstani; kliče te.
50 Neco muntu washipilwa uyu walafulula mwinjila ne kuwala panshi nekulukila mwilu ne kwisa kuli Yesu.
On pa, zagnavši s sebe plašč svoj, vstane, in pride k Jezusu.
51 Yesu walamwipusheti, “Ulayandanga ndikwinshile cani?” Washipilwa uyo wakumbuleti, “Bashikwiyisha ndayandangeti ntatike kubona.”
In Jezus odgovorí in mu reče: Kaj hočeš, naj ti storím? Slepec mu pa reče: Rabi, da spregledam!
52 “Koya lushomo lwakobe lulapeshepeti ube cena,” Popelapo walatatika kubona cena, ne kukonkela Yesu pabulwendo.
Jezus mu pa reče: Pojdi; vera tvoja ti je pomogla. In precej je spregledal, in šel je za Jezusom po poti.