< Titu 3 >
1 Opominjaj jih, da hodijo pokorni poglavarstvom in oblastim, poslušni, pripravljeni na vsako dobro delo;
2 Nikogar naj ne preklinjajo, naj ne bodo prepirčni, nego odjenljivi, kažejo naj sleherno krotkost proti vsem ljudém.
3 Bili smo namreč tudi mi nekdaj nespametni, neposlušni, tavajoči, služeči mnogoteremu poželenju in razveseljevanju, živeči v hudobnosti in nevoščljivosti, sovraštva vredni, sovražeč se med seboj;
4 Ko se je pa prikazala dobrota in ljudoljubnost rešitelja našega, Boga,
5 Rešil je nas, ne iz del v pravičnosti, katera smo mi storili, nego po usmiljenji svojem, po kopelji prerodbe in ponovljenja Duha svetega,
6 Katerega je obilo razlil nad nas po Jezusu Kristusu, rešitelji našem,
7 Da bi, opravičeni po milosti njegovi, dediči postali poleg upanja večnega življenja. (aiōnios )
8 Resnična je beseda, in to hočem da potrdiš, da bode verujočim v Boga skrb dobra dela doprinašati; to je dobro in koristno ljudém.
9 Abotnih pa pregovarjanj in rodopisov in prepirov in bojev o postavi ogiblji se; brez koristi so namreč in veljave.
10 Strankarskega človeka odvrni, posvarivši ga enkrat in dvakrat,
11 Vedóč, da je ták popačen, in greši, so kam sebe obsoja.
12 Kader pošljem Artema k tebi ali Tihika, prizadeni si, da prideš k meni v Nikopolj; tam namreč sem prezimiti sklenil.
13 Zena postavouka in Apola pridno spremi, da ničesar ne pogrešata.
14 Učé se naj pa tudi naši dobra dela doprinašati za silne potrebe, da ne bodo brez sadú.
15 Pozdravljajo te vsi pri meni. Pozdravi njé, ki nas ljubijo v veri. Milost z vami vsemi! Amen. Titu, občine krečanske prvemu izvoljenemu glavarju, pisano iz Nikopolja v Macedoniji.
