< Razodetje 16 >

1 In slišal sem glas velik iz svetišča govoreč sedmerim angelom: "Pojdite in izlijte čaše jeze Božje na zemljo.
Le tsinanoko ty fiarañanañañe mafe boak’ amy kibohotsey nanao ty hoe amy anjely fito rey: Akia, adoaño amy taney i finga mitañe ty haviñeran’ Añahare fito rey.
2 In otide prvi ter izlije čašo svojo na zemljo; in naredi se ulé hudo in strupeno na ljudî imajoče znamenje zveri, in nje, ki so molili njeno podobo.
Aa le nimb’eo i anjely valoha’ey, nandoveve i finga’ey an-tane atoy, vaho nifetsake am’ondatio ty bae mangirifiry, mamolevole ze ninday ty vilo’ i bibiy naho nitalaho amy sare’ey.
3 In drugi angelj izlije čašo svojo v morje; in naredi se kri kakor mrliča; in vsaka duša živa umrje v morji.
Nañiliñe i finga’ey amy riakey ty anjely faharoe le niova ho lio, hoe lion-dolo, vaho fonga nizamañe ze raha veloñe an-driak’ ao.
4 In tretji angelj izlije čašo svojo v reke in studence vodâ; in naredi se kri.
Nampidoàla i finga’ey amo sakao naho amo rano manganaha­nao ty anjely fahatelo, vaho nivalike ho lio irezay.
5 In slišal sem angela vodâ govorečega: Pravičen si, Gospod, kateri si in si bil in sveti, ker si to sodil;
Le tsinanoko i anjeli’ o ranooy nanao ty hoe: Vantan-dRehe, ry eo naho teo, Ry Masiñey ami’ty fizakà’o o raha rezao,
6 Ker kri svetnikov in prerokov so prelili, in krvi si jim dal piti; kajti vredni so.
fa nampiorihe’ iereo ty lio’ o noro’oo naho o mpitokio, vaho nanjotsoa’o lio hinome’ iereo fa izay ty mañeva.
7 In slišal sem druzega od oltarja govorečega: Dà, Gospod, Bog vsemogočni, resnične in pravične so sodbe tvoje.
Le inay boak’amy kitreliy ty hoe: Eka, ry Talè Andrianañahare, Tsitongerèñey, vantañe naho to o fizakà’oo.
8 In četrti angelj izlije čašo svojo na solnce; in dalo se mu je ljudî izžgati v ognji;
Nadoveve’ i anjely fah’ efatsey amy àndroy i finga’ey, le nitoloran-dily hanodotse ondatio añ’afo.
9 In izžgali so se ljudje v silni vročini, in preklinjali so ime Boga, ki ima oblast do teh šib, in niso se izpokorili, da bi mu slavo dajali.
Sinòda’ ty hatrovohañe ondatio fe hinotohoto’ iereo ty tahinan’ Añahare aman-dily amy feh’ ohatse rey; mbore tsy nisoloho hitolora’ iareo engeñe.
10 In peti angelj izlije čašo svojo na prestol zveri; in kraljestvo njeno je otemnélo; in grizli so si jezike svoje od muke,
Nadoa’ i anjely faha limey ami’ty fitoboha’ i bibiy i finga’ey, le najoroboñe an-kamoromoroñañe ao i fifehea’ey, ie nihota-lela an-kaloviloviañe,
11 In preklinjali so Boga nebeškega od muk svojih in od ulés svojih, in niso se izpokorili od svojih del.
vaho namatse an’ Andrianañaharen-dikerañe ty amy fangirifiria’ iareo naho o baeo, f’ie tsy nisoloho amo sata’eo
12 In šesti angelj izlije čašo svojo na reko véliko Evfrat; in posuši se voda njena, da se pripravi pot kraljev od solnčnega vzhoda.
Nadoandoa’ i anjely fah’ eneñey amy saka jabajaba Eofratay i finga’ey, le nimaiheñe o rano’eo hañajariañe lalañe hombà’ o mpanjaka boak’ am-panjiriha’ i àndroy añeo.
13 In videl sem iz ust zmajevih in iz ust zveri in iz ust lažipreroka tri nečiste duhove enake žabam;
Le nitreako niboak’ am-bava’ i fañaneñey naho am-bava’ i bibiy vaho am-bava’ i mpitoky sare’ey ao ty fañahy raty telo hoe sahoñe,
14 So namreč duhovi hudičev, ki delajo znamenja, kateri izhajajo na kralje zemlje in vesoljnega sveta, da jih zberó na vojsko tistega velikega dné Boga vsemogočnega.
fañahin-kokolampa mpanao viloñe tsitantane; mionjoñe mb’ amo mpanjaka’ ty tane-bey toio iereo, hanontoñe iareo hialy amy andro jabajaban’ Añahare Tsitongerèñeiy.
15 Glej, pridem kakor tat, in blagor mu, kdor čuje in hrani oblačila svoja, da ne hodi nag in ne gledajo sramote njegove.
16 In zbere jih na kraj imenovan po hebrejsko: Harmagedon.
Le natonto’ iareo an-tane atao an-tsaontsy Hebreo ty hoe: Har’magedòñe eo.
17 In sedmi angelj izlije čašo svojo v zrak; in izšel je glas velik od svetišča nebeškega, izpred prestola, govoreč: Zgodilo se je!
Naili’ i faha-fitoy amo tiokeo i finga’ey, le niboak’an-kibohotse ao ty fiarañanañañe mafe hirik’amy fiambesatsey nipazake ty hoe: Fonitse zay!
18 In nastanejo glasovi in gromi in bliski, in potres nastane velik, kakoršnega ni bilo, odkar so ljudje bili na zemlji; tolik potres, tako velik!
le inay ty fibilobilon-kelatse naho feo naho fikorokodoiñan-kotroke, vaho ty fanginikinihan-tane jabajaba naho ra’elahy kanao tsy teo ty nanahak’ aze boak’ am-pifotora’ ondaty an-tane atoy.
19 In mesto véliko postane na tri dele, in mesta narodov padejo; in Babilona vélikega so se spomnili pred Bogom, dati mu čašo vina omotnega jeze njegove.
Nivaki-telo i rova ra’elahiy, naho nirotsake o rova’ o fifeheañeo, naho nitiahieñe añatrefan’ Añahare i Babolone Jabajabay hanjotsoa’e ty fitovy pea’ i divain-kalevelevean-kaviñera’ey.
20 In vsi otoki so bežali, in gorâ ni bilo najti.
Songa nirimatse añe o tokonoseo naho tsy nioniñe ka o vo­hi­tseo.
21 In toča velika, skoraj talent težka pada dol iz neba na ljudî; in preklinjali so ljudje Boga zaradi šibe toče, ker velika je šiba njena silno.
Le nihorodoboke boak’ andindìñe ey ty havandra gadaboñe sindre ­talen­ta raike nilantsidantsiñe am’ondatio, kanao namàtse an’ Andrianañahare ty amy hankàn-kavandray ondatio ami’ty halosora’ i feh’ ohatsey.

< Razodetje 16 >