Psalmi 94

1 O mogočni Bog maščevanj, Gospod, o mogočni Bog maščevanj, prisvéti!

2 Dvigni se, o zemlje sodnik; daj povračilo prevzetnim.

3 Doklej prevzetni, Gospod, doklej se bodejo radovali prevzetni?

4 Ustili se in govorili prevzetno, ponašali se vsi, ki delajo krivico?

5 Zatirali ljudstvo tvoje, Gospod, in ponižávali tvoje posestvo?

6 Morili vdovo in tujca, in ubijali sirote?

7 Govoreč: Ne vidi Gospod, in ne zapazi Bog Jakobov.

8 Čujte, o najneumnejši v ljudstvu, in najnespametnejši, kdaj bodete razumni?

9 Ali on, ki je vsadil uho, ali bi on ne slišal? ali on, ki je naredil oko, ali bi ne videl?

10 Ali on, ki pokori narode, ali bi ne grajal; ki uči ljudî modrosti, ali bi ne spoznal?

11 Gospod pozna misli človeške, da so zgolj ničemurnost.

12 Blagor možu, katerega pokoriš, Gospod; in katerega učiš po zakonu svojem.

13 Da mu pripraviš pokoj od dnî nadloge, ko se koplje krivičnemu jama.

14 Ker Gospod ne zavrže ljudstva svojega, in posestva svojega ne zapusti.

15 Temuč noter do pravice se povrne sodba, in za njo vsi, ki so pravega srca.

16 Kdo bi bil vstal záme zoper hudodelnike? kdo bi se bil postavil zame zoper one, ki delajo krivico?

17 Ko bi mi ne bil Gospod, polna pomoč, malo da bi ne bilo življenje moje prebivalo v kraji molčanja.

18 Ko pravim: Omahuje noga moja, milost tvoja, o Gospod, me podpira.

19 Ko so mnoge misli moje pri meni, tolažbe tvoje razveseljujejo dušo mojo.

20 Ali bi se družil s teboj prestol nadlog, njega, ki me nadleguje zoper postavo?

21 Njih, ki se četoma zbirajo proti pravičnega duši, in obsojajo kri nedolžnih?

22 Dà, Gospod mi je za grad, in Bog moj za skalo mojega pribežališča,

23 On obrača proti njim njih krivico, in njih hudobnost jih pokončuje, pokončuje jih Gospod, naš Bog.