Psalmi 91

1 Zaupajoč v zavetji Najvišjega, v senci Vsemogočnega neprestano prenočujoč

2 Pravim: V Gospodu je pribežališče moje in grad moj; Bog moj je, kateremu zaupam.

3 Ker on te bode rešil iz zanke tičarjeve, iz kuge pogubne.

4 S perotjo svojo te bode branil, ko bodeš pribežal pod peroti njegove; ščit in bran je zvestoba njegova.

5 Ne boj se nočnega strahú, pušice, ki leta podnevi;

6 Pogube, ki lazi v temi, ne kuge, ki razsaja o poludné.

7 Pade jih na eni strani tvoji tisoč, in desetkrat tisoč na desni tvoji, k tebi ne pride.

8 Samo z očmi Svojimi bodeš pogledal in videl bodeš grešnikov povračilo.

9 Ko bodeš ti Gospoda, Boga pribežališča mojega, Najvišjega postavil za prebivališče svoje,

10 Ne bode priložnosti, da te zadene húdo, in šiba se ne približa tvojemu šatoru.

11 Ker angelom svojim bode zapovedal zate, da te hranijo po vseh potih tvojih;

12 Držé te z obema rokama, da ne zadeneš z nogo svojo ob kamen.

13 Po divjem levu bodeš hodil in po kači, teptal bodeš leva mladiča in zmaja.

14 "Ker je proti meni nagnen v ljubezni (pravi Bog), zato ga bodem otél; na višavo ga bodem postavil, ker pozna, ime moje.

15 Kakor hitro me zakliče, uslišim ga; na strani mu bodem v stiski; otel ga bodem in počastil.

16 Nasitil ga bodem z dolgostjo lét, storil bodem, da uživa blaginjo mojo."