Psalmi 78
1 Pesem ukovita Asafova. Poslušaj, ljudstvo moje, nauk moj; nagnite uho svoje govoru mojih ust.
Intellectus Asaph. Attendite popule meus legem meam: inclinate aurem vestram in verba oris mei.
2 V priliki odprem usta svoja; od sebe dam skrivnosti časov nekdanjih,
Aperiam in parabolis os meum: loquar propositiones ab initio.
3 Kar smo slišali in znali, ko so nam pravili pradedje naši.
Quanta audivimus et cognovimus ea: et patres nostri narraverunt nobis.
4 Prikrivali ne bodemo njih otrokom, naslednjemu rodu, da oznanjajo hvalo Gospodovo in moč njegovo, in čudovita dela njegova, katera je storil.
Non sunt occultata a filiis eorum, in generatione altera. Narrantes laudes Domini, et virtutes eius, et mirabilia eius quæ fecit.
5 Ker ustanovil je pričanje v Jakobu in postavil zakon v Izraelu, ko je zapovedal pradedom našim, oznanjati svojim otrokom.
Et suscitavit testimonium in Iacob: et legem posuit in Israel. Quanta mandavit patribus nostris nota facere ea filiis suis:
6 Da vedó, naslednji rod, otroci prihodnji, in vstanejo ter oznanjajo otrokom svojim.
ut cognoscat generatio altera. Filii qui nascentur, et exurgent, et narrabunt filiis suis,
7 Upanje svoje naj stavijo v Boga, in ne pozabijo naj dejanj Boga mogočnega, temuč hranijo naj zapovedi njegove.
Ut ponant in Deo spem suam, et non obliviscantur operum Dei: et mandata eius exquirant.
8 In ne bodejo naj kakor njih pradedje, rod trdovraten in uporen; rod, kateri ni popravil srca svojega, in katerega duh ni bil stanoviten proti Bogu mogočnemu,
Ne fiant sicut patres eorum: generatio prava et exasperans. Generatio, quæ non direxit cor suum: et non est creditus cum Deo spiritus eius.
9 Kakor nasledniki Efrajmovi, kateri oboroženi streljajo z lokom in hrbte obračajo ob času bitve.
Filii Ephrem intendentes et mittentes arcum: conversi sunt in die belli.
10 Ohranili niso zaveze Božje, in branili so se hoditi po zakonu njegovem,
Non custodierunt testamentum Dei, et in lege eius noluerunt ambulare.
11 Pozabivši dejanj njegovih, in čudovitih del njegovih, katera jim je bil pokazal.
Et obliti sunt benefactorum eius, et mirabilium eius quæ ostendit eis.
12 Pred pradedi njihovimi je delal čuda, v deželi Egiptovski, na polji Taniškem.
Coram patribus eorum fecit mirabilia in terra Ægypti, in campo Taneos.
13 Razklal je bil morje, da jih je prepeljal čez, in postavil je vode, kakor kùp.
Interrupit mare, et perduxit eos: et statuit aquas quasi in utre.
14 In spremljal jih je z oblakom podnevi, in vso noč sè svetlim ognjem.
Et deduxit eos in nube diei: et tota nocte in illuminatione ignis.
15 Razklal je bil skale v puščavi, da bi pijačo pripravil v valovih preobilo.
Interrupit petram in eremo: et adaquavit eos velut in abysso multa.
16 Valove je izpeljal iz skale, in vode dol spuščal kakor reke.
Et eduxit aquam de petra: et deduxit tamquam flumina aquas.
17 Vendar so dalje grešili še zoper njega, in dražili Najvišjega v sami suhi deželi.
Et apposuerunt adhuc peccare ei: in iram excitaverunt Excelsum in inaquoso.
18 In izkušajoč Boga mogočnega v srci svojem, térjali so jedi po svojega srca želji.
Et tentaverunt Deum in cordibus suis: ut peterent escas animabus suis.
19 In grdo govoreč zoper Boga, rekli so: "Ali bi mogel Bog mogočni napraviti mizo v tej puščavi?
Et male locuti sunt de Deo: dixerunt: Numquid poterit Deus parare mensam in deserto?
20 Glej, tako je udaril skalo, da so tekle vode, in potoki so se udrli, ali bi mogel dati tudi živeža? ali bi pripravil mesa svojemu ljudstvu?"
Quoniam percussit petram, et fluxerunt aquæ, et torrentes inundaverunt. Numquid et panem poterit dare, aut parare mensam populo suo?
21 Zato je Gospod slišal in se razjaril; in ogenj se je bil vnel zoper Jakoba, in jeza je tudi gorela zoper Izraela.
Ideo audivit Dominus, et distulit: et ignis accensus est in Iacob, et ira ascendit in Israel:
22 Ker niso verovali v Boga, in niso zaupali v blaginjo njegovo.
Quia non crediderunt in Deo, nec speraverunt in salutari eius:
23 Dasi je bil zapovedal gornjim oblakom zgoraj in odprl vrata nebeška,
Et mandavit nubibus desuper, et ianuas cæli aperuit.
24 In dežil nad nje máno za jed in dajal žito nebeško;
Et pluit illis manna ad manducandum, et panem cæli dedit eis.
25 Kruh najmočnejših je jedel vsak; popotnico jim je pošiljal do sitega.
Panem angelorum manducavit homo: cibaria misit eis in abundantia.
26 Zagnal je sever na nebesih, in z močjo svojo pripeljal jug.
Transtulit Austrum de cælo: et induxit in virtute sua Africum.
27 Ko je dežil nad nje meso kakor prah, in kakor morski pések tiče krilate;
Et pluit super eos sicut pulverem carnes, et sicut arenam maris volatilia pennata.
28 Metal jih je med šatore, okolo prebivališč svojih.
Et ceciderunt in medio castrorum eorum: circa tabernacula eorum.
29 In jedli so in bili so nasiteni močno, in česar so poželeli, prinesel jim je.
Et manducaverunt et saturati sunt nimis, et desiderium eorum attulit eis:
30 Še niso bili iznebili se poželenja svojega, še je bila jed njih v njihovih ustih;
non sunt fraudati a desiderio suo. Adhuc escæ eorum erant in ore ipsorum,
31 Ko je jeza Božja goreča proti njim morila med najmočnejimi iz med njih in pokončavala mladeniče Izraelske.
et ira Dei ascendit super eos. Et occidit pingues eorum, et electos Israel impedivit.
32 Po vsem tem so še grešili in niso verovali zavoljo čudovitih dél njegovih.
In omnibus his peccaverunt adhuc: et non crediderunt in mirabilibus eius.
33 Zatorej je pogubljal v ničemurnosti njih dní, in njih leta v strahu.
Et defecerunt in vanitate dies eorum: et anni eorum cum festinatione.
34 Ko jih je pobijal, ako so popraševali po njem in izpreobrnivši se zjutraj iskali Boga mogočnega,
Cum occideret eos, quærebant eum: et revertebantur, et diluculo veniebant ad eum.
35 Spomnivši se, da je bil Bog njih skala in Bog mogočni najvišji njih rešnik;
Et rememorati sunt quia Deus adiutor est eorum: et Deus excelsus redemptor eorum est.
36 Če tudi so ga hoteli varati z usti svojimi, in so z jezikom svojim lagali se njemu,
Et dilexerunt eum in ore suo, et lingua sua mentiti sunt ei:
37 In srce njihovo ni bilo obrneno proti njemu, in niso bili stanovitni v zavezi njegovi:
Cor autem eorum non erat rectum cum eo: nec fideles habiti sunt in testamento eius.
38 Vendar je on usmiljen opíral krivico, tako da jih ni pogubil; in odvračal je svoj srd obilo, in ní vnemal vse jeze svoje,
Ipse autem est misericors, et propitius fiet peccatis eorum: et non disperdet eos. Et abundavit ut averteret iram suam: et non accendit omnem iram suam:
39 Spomnivši se, da so meso, veter, ki gre in se ne vrne.
Et recordatus est quia caro sunt: spiritus vadens, et non rediens.
40 Kolikokrat so ga razdražili v puščavi; žalili so ga v samoti!
Quoties exacerbaverunt eum in deserto, in iram concitaverunt eum in inaquoso?
41 Ki so hitro izkušali Boga mogočnega, in žalili Svetega Izraelovega.
Et conversi sunt, et tentaverunt Deum: et Sanctum Israel exacerbaverunt.
42 Ne spomnivši se roke njegove, dné, ko jih je bil otél sovražnika.
Non sunt recordati manus eius, die qua redemit eos de manu tribulantis,
43 Ko je v Egiptu delal znamenja svoja, in čuda svoja na polji Taniškem.
Sicut posuit in Ægypto signa sua, et prodigia sua in campo Taneos.
44 Ko je v kri izpremenil njih potoke, in reke njih, da bi ne mogli piti.
Et convertit in sanguinem flumina eorum, et imbres eorum, ne biberent.
45 Izpustil je nad njé živali krdelo, da bi jih pokončalo, in žabe, da jih uničijo.
Misit in eos cœnomyiam, et comedit eos: et ranam, et disperdidit eos.
46 In dal je njih sad murnu in kobilici njih delo.
Et dedit ærugini fructus eorum: et labores eorum locustæ.
47 Pobil je s točo njih trte in smokve njih z ognjem, ki je pokončal vse, kamor je prišel.
Et occidit in grandine vineas eorum: et moros eorum in pruina.
48 Dal je tudi isti toči njih živali, in njih čede žarjavici ognjeni.
Et tradidit grandini iumenta eorum: et possessionem eorum igni.
49 Izpustil je nad nje jeze svoje žar, srd in nevoljo in stisko, pošiljajoč oznanovalce nesreče.
Misit in eos iram indignationis suæ: indignationem, et iram, et tribulationem: immissiones per angelos malos.
50 Pretehtal je k jezi svoji pot, smrti ni ubranil njih življenja; in živali njih izročil je kugi.
Viam fecit semitæ iræ suæ, non pepercit a morte animabus eorum: et iumenta eorum in morte conclusit.
51 In udaril je vse prvorojeno v Egiptu; prvino moči v šatorih Kamovih.
Et percussit omne primogenitum in terra Ægypti: primitias omnis laboris eorum in tabernaculis Cham.
52 In prepeljal je kakor ovce ljudstvo svoje, in vodil jih je kakor čede po puščavi.
Et abstulit sicut oves populum suum: et perduxit eos tamquam gregem in deserto.
53 In peljal jih je varno tako, da se niso bali, potem ko je bilo morje pokrilo njih sovražnike.
Et deduxit eos in spe, et non timuerunt: et inimicos eorum operuit mare.
54 Pripeljal jih je do meje svetosti svoje, gore té, katero je pridobila desnica njegova.
Et induxit eos in montem sanctificationis suæ, montem, quem acquisivit dextera eius. Et eiecit a facie eorum Gentes: et sorte divisit eis terram in funiculo distributionis.
55 Izgnal je izpred njih obličja narode in storil, da so pripali vrvi posesti in prebivali so v njih šatorih Izraelovi rodovi.
Et habitare fecit in tabernaculis eorum tribus Israel.
56 Vendar so izkušali in razdražili Boga najvišjega, in pričanj njegovih niso se držali.
Et tentaverunt, et exacerbaverunt Deum excelsum: et testimonia eius non custodierunt.
57 Temuč obrnili so se ter ravnali izdajalsko, kakor njih pradedje; obrnili so se kakor lok goljufen,
Et averterunt se, et non servaverunt pactum: quemadmodum patres eorum, conversi sunt in arcum pravum.
58 Ker dražili so ga z višinami svojimi in svojimi maliki, do ljubosumnosti so ga razvneli.
In iram concitaverunt eum in collibus suis: et in sculptilibus suis ad æmulationem eum provocaverunt.
59 Slišal je Bog in se razsrdil, in zavrgel je silno Izraela.
Audivit Deus, et sprevit: et ad nihilum redegit valde Israel.
60 Tako, da je zapustivši prebivališče v Silu, šator, katerega je bil postavil med ljudmi,
Et repulit tabernaculum Silo, tabernaculum suum, ubi habitavit in hominibus.
61 Dal v sužnjost svojo moč, in slavo svojo sovražniku v pest.
Et tradidit in captivitatem virtutem eorum: et pulchritudinem eorum in manus inimici.
62 In izročil je meču ljudstvo svoje, ker se je bil razsrdil zoper posestvo svoje.
Et conclusit in gladio populum suum: et hereditatem suam sprevit.
63 Ogenj je pokončal mladeniče njegove, in device njegove niso se hvalile.
Iuvenes eorum comedit ignis: et virgines eorum non sunt lamentatæ.
64 Duhovniki njegovi padli so pod mečem, in vdove njegove niso jokale.
Sacerdotes eorum in gladio ceciderunt: et viduæ eorum non plorabantur.
65 Potem se je zbudil Gospod, kakor da bi bil spal, kakor korenjak, pojoč po vinu.
Et excitatus est tamquam dormiens Dominus, tamquam potens crapulatus a vino.
66 In udaril je sovražnike svoje nazaj; sramoto večno jim je naložil.
Et percussit inimicos suos in posteriora: opprobrium sempiternum dedit illis.
67 Slednjič je zavrgel šator Jožefov in rodú Efrajmovega ni izvolil.
Et repulit tabernaculum Ioseph: et tribum Ephraim non elegit:
68 Izvolil pa je rod Judov, goro Sijonsko, da bi jo ljubil.
Sed elegit tribum Iuda, montem Sion quem dilexit.
69 Zidal je enako najvišjim gradovom svetišče svoje, namreč v deželi, katero je utrdil.
Et ædificavit sicut unicornium sanctificium suum in terra, quam fundavit in sæcula.
70 In izvolil je Davida hlapca svojega, in vzel ga iz ograje čede,
Et elegit David servum suum, et sustulit eum de gregibus ovium: de post fœtantes accepit eum.
71 Peljal ga je od doječih, da bi pasel Jakoba, ljudstvo svoje in Izraela, posestvo svoje,
Pascere Iacob servum suum, et Israel hereditatem suam:
72 Kateri jih je pasel po poštenosti srca svojega, in vodil jih je z najvišjo razumnostjo svojih rok.
Et pavit eos in innocentia cordis sui: et in intellectibus manuum suarum deduxit eos.
