< Psalmi 73 >
1 Psalm Asafov. Dá, dober je Bog Izraelu, čistim v srci.
2 Jaz pa, malo da se niso izpotaknile noge moje, skoraj nič, da niso izpodrsnili koraki moji,
3 Ko sem zavidal blazne, gledal krivičnih blagostanje,
4 Ker ni ga vozla notri do njih smrti, temuč tolsta je njih moč.
5 V trudu človeškem niso, in z drugimi ljudmi ne tepó jih nadloge.
6 Zatorej jih obdajajo prevzetnosti verige, pokriva jih kakor dika silovitost.
7 Svétiti se jim od tolšče obé očesi, kipé misli srčne.
8 Kužni so, in hudobno govoré zatiranje, in z višave govoré.
9 V nebo dvigajo usta svoja, in jezik njih prehaja zemljo.
10 Zatorej se vrača sem ljudstvo njegovo, ko se čaše, vode polne, iztiskajo jim,
11 Da pravijo: Kako bi poznal Bog mogočni? ali bi bilo znanje v višavi?
12 Glej tiste krivične, kako mirni vekomaj množijo močí.
13 Vendar zastonj čistim svoje srce, in v snagi umivam rok svoje;
14 Ko me tepe vsak dan, in pokora moja mi je gotova vsako jutro.
15 Ako rečem: Pravil bodem to; glej, izdajalec bi bil zarodu tvojih sinov.
16 Ako bi mislil spoznati to, težavno se mi je zdelo v mojih očéh;
17 Dokler sem stopil v svetišča Boga mogočnega, zagledal njih konec.
18 Ali na polzlo jih staviš, mečeš jih dol v podrtije.
19 Kako ginejo v zapuščenost, kakor v hipu minejo, konec jih je v grozah.
20 Kakor sanje, ko se je zbudil kdo: Bog, ko se zbudiš, zaničuješ njih podobo.
21 Ko se razdraži srce moje, in ko sem se v ledvicah svojih samega zbadal,
22 Tedaj sem bil brezpameten, ko nisem vedel: kakor živina bil sem pri tebi.
23 Zatorej bodem jaz vedno s teboj; prijel si roko desno mojo.
24 Sè sovetom svojim me spremljaj, da me potem v slavo sprejmeš.
25 Kdo bi mi bil v nebesih razen tebe? in razen tebe se nikogar ne veselim na zemlji.
26 Ko peša meso moje in srce moje, skala srca mojega in delež moj je Bog vekomaj.
27 Ker glej, kateri so daleč od tebe, ginejo; pokončaš ga, kdor koli se s prešestvovanjem izneveri tebi.
28 Meni torej je dobro, da sem blizu Bogu; v Gospoda stavim svoje pribežališče, da oznanjam vsa dela tvoja.
