< Psalmi 62 >
1 Načelniku godbe v Jedutunu, psalm Davidov. Samo v Bogu počiva duša moja, od njega je moja blaginja.
2 Samo on je skala moja in blaginja moja; grad moj, ne omahnem mnogo.
3 Doklej bodete snovali težave nad moža? pobiti bodete vsi, podobni nagnenemu zidu, ograji omajani.
4 Samo z visokosti njegove pahniti ga ukrepljejo, veselé se laži; z usti svojimi blagoslavljajo, znotraj v sebi pa preklinjajo hudo.
5 Samo v Bogu počivaj, duša moja, ker od njega je upanje moje.
6 Samo on je skala moja in blaginja moja, grad moj; ne omahnem.
7 V Bogu je blaginja moja in slava moja; krepka skala moja, pribežališče moje je v Bogu.
8 Zaupajte mu vsak čas, o ljudstvo; pred njim izlijte srce svoje: Bog nam je v pribežališče.
9 Sama ničevost so prostega človeka otroci, laž so odličnega moža otroci; na tehtnico vkup položeni, poskočili bi nad ničevost.
10 Ne zaupajte zatiranju, in zaradi ropa ne bodite prevzetni; ako se množi bogastvo, ne navezujte nanj srca.
11 Enkrat je govoril Bog, dvakrat sem slišal isto, da je moč Božja,
12 In da je milost tvoja, Gospod, da bodeš ti povrnil vsakemu po delu svojem.