< Psalmi 59 >
1 Načelniku godbe: "Ne pogubi"; Davidova pesem odlična; ko je bil poslal Savel može, ki so ogledavali hišo njegovo, da bi ga umorili. Reši me sovražnikov mojih, moj Bog; nad nje, ki se spenjajo v méne, povzdigni me.
2 Reši me njih, ki delajo krivico, in ljudî krvoločnih otmi me.
3 Ker, glej, življenje moje zalezujejo, shajajo se zoper mene krepki, brez hudobije moje, brez greha mojega, Gospod!
4 Brez krivice moje se zbirajo in pripravljajo: vstani meni naproti in ozri se.
5 Ti torej, Gospod, Bog vojnih krdél, Bog Izraelov, zbúdi se, obiskat vse one narode: ne bodi milosten nikomur, ki dela krivico, nezvesto.
6 Povračajo se zvečer; bevkajo kakor pes, in obdajajo mesto.
7 Glej, bljujejo z usti svojimi, z mečem na ustnah svojih; ker kdo sliši? pravijo.
8 Ti pa, Gospod, bodeš se jim smijal, zasmehoval bodeš vse tiste narode.
9 Ko ima on moč, gledal bodem v té, ker Bog je moj grad.
10 Bog milosti moje bode me prestregel; Bog storí, da bodem gledal sovražnike svoje.
11 Ne pobij jih, da ne pozabijo rojaki moji; izženi jih s krepostjo svojo, in pahni jih dol, ščit naš, Gospod!
12 Greh njih ust je njih ustnic beseda; ko bodejo vjeti v napuhu svojem, tedaj naj oznanjajo od prekletstva, tedaj od slabosti.
13 Pokončaj v srdu, pokončaj, da jih ne bode več; vedó naj, da Bog gospoduje v Jakobu do mej zemlje.
14 Ko se povračajo zvečer, bevkajo naj kakor pes, in obdajajo mesto.
15 Sami se naj gonijo, da bi jedli; ko ne bodejo nasíteni, tedaj primorani naj bodejo prenočevati.
16 Jaz pa bodem prepeval moč tvojo, in pel bodem do vsakega jutra milost tvojo, da si ti mi bil grad moj in pribežališče, ko sem bil v stiski.
17 O moč moja, tebi bodem prepeval, da je Bog grad moj, Bog milosti moje.
