< Psalmi 57 >
1 Načelniku godbe: "Ne pogubi", Davidova pesem odlična, ko je bežal pred Savlom v brlog. Milosten mi bodi, Bog, milosten mi bodi; ker k tebi je pribežala duša moja, in v senco peroti tvojih hočem pribežati, dokler ne minejo težave.
2 Klical bodem Boga najvišjega, mogočnega, ki zvršuje za me.
3 Poslal bode z nebes rešit me, osramotil bode njega, ki me rohneč preganja silovito. Poslal bode Bog milost svojo in resnico svojo.
4 Jaz sem med levi groznimi, med požigalci ležim, med ljudmi, katerih zobje so sulice in pušice, in jezik njih je oster meč.
5 Povišaj se nad nebesa, o Bog; nad vso zemljo v slavi svoji.
6 Mrežo so bili nastavili stopinjam mojim; potlačil je bil dušo mojo; jamo so bili skopali pred menoj, vanjo padajo silno.
7 S povzdignenim srcem svojim, o Bog, s povzdignenim srcem bodem pel in prepeval:
8 Vstani, slava moja, vstanite brenklje in strune, budil bodem sè zarijo;
9 Slavil te bodem med ljudstvi, Gospod; prepeval med narodi;
10 Velika je do nebés milost tvoja, in noter do gornjih oblakov resnica tvoja.
11 Povišaj se nad nebesa, o Bog; nad vso zemljo v slavi svoji.
