Psalmi 41
1 Načelniku godbe, psalm Davidov. Blagor mu, kdor se spominja siromaka, govoreč: O času nadloge bode ga otél Gospod.
MEID pai me kin apwali me jamama o. Ieowa pan kotin dorela i ni ran apwal.
2 Gospod ga bode rešil, ohranil življenju; srečen bode na zemlji, in ne izdajaj ga želji sovražnikov njegovih.
Ieowa pan kotin apwali i o jinjila a maur, o a pan pwaida nin jappa, o a jota pan mueidala i nan pa en a imwintiti kan.
3 Gospod naj ga podpira na postelji slabosti: vse ležišče njegovo vsled bolezni njegove preméni,
Ieowa pan kotin kakelada i ni a pan mela; kom kin kotin jauaja i ni a jomau karoj.
4 Ko govorim: Gospod, milost mi stóri, ozdravi dušo mojo, ker tebi sem grešil.
Nai inda: Main, kom kotin maki on ia; kakelada nen i, pwe nai wiadar dip on komui.
5 Sovražniki moji so slabo govorili o meni: Kdaj bode umrl in bode izginilo ime njegovo?
Ai imwintiti kan kin lokaia jued duen nai. lad a pan mela mara pan ririla?
6 Ko je tedaj prihajal obiskat me kdó, govorilo je laž srce njegovo; zbiralo si je krivico: šel je ven in právil.
A kin kodon kilan ia, a kin lokelokaia due.
7 Vkup so šepetali zoper mene vsi sovražniki moji; zoper mene so izmišljali, kar bi mi bilo v zlo, govoreč:
Karoj me kailon kin ai, kin lidilidumonin kin ia, o re madadaue jued duen nai.
8 Stvar silno malopridna tiči v njem globoko, in ker leži, več ne vstane.
Me juedkot mi re a; a pupedier o jolar pan uda.
9 Tudi mož, ki je živel v miru z menoj, v katerega sem zaupal, kateri je jedel mojo jed, vzdignil je peto proti meni.
Pil kompoke pa i, me I liki, o me ian ia manamana, kin tiaki ia di.
10 Ti pa, Gospod, storí mi milost, in zbúdi me, da jim povrnem.
A komui Main kotin maki on ia, o kau ia da, pwe ai imwintiti eder nijinij kin ia.
I me I pan ajaki, me kom kotin kupura ia, pwe ai imwintiti ender nijinij kin ia.
A kom kin kolekol ia pweki ia lelapok, o kom pan kotin kajone ia di mon jilan omui kokolata.
Kapina on Ieowa, Kot en Ijrael jan met o kokolata! Amen, Amen.
