Psalmi 22

1 Načelniku godbe o prvi zarji; psalm Davidov. Bog moj mogočni, Bog moj mogočni, zakaj si me zapustil? daleč od blaginje moje, od stoka mojega besed?

2 Bog moj, zakaj me ne uslišiš, ko te kličem podnevi? in ponoči ni mi pokoja.

3 Saj si vendar svet, stanoviten, popolna hvala Izraelova.

4 Tebi so zaupali očetje naši; zaupali so, in osvobodil si jih.

5 K tebi so vpili, in oteti so bili, v té so zaupali in ni jih bilo sram.

6 Jaz pa sem črv, in ne mož; sramota ljudém in zaničevanje ljudstvu.

7 Vsi, ki me vidijo, namrdavajo se mi; režé se, glavó majó:

8 H Gospodu pribega, reši ga naj; otmè ga naj, ker ima veselje nad njim.

9 Saj ti si, ki si me potegnil iz materinega telesa, storil si, da sem brez skrbi živel na prsih matere svoje.

10 K tebi sem bil zagnan od rojstva, od telesa matere moje bodi Bog moj mogočni.

11 Ne bivaj daleč od mene, ko je blizu stiska, ko ni pomočnika.

12 Obdajajo me junci mnogi, krepki junci Bazanski obsipljejo me.

13 Žrelo svoje odpirajo zoper mene, kakor lev zgrabljiv in rujoveč.

14 Kakor voda se razlivam, in vse kosti moje se razklepajo; srce moje je podobno vosku, taja se v osrčji mojem.

15 Moja moč je suha kakor čepinja, in jezik moj se prijemlje neba mojega, in devaš me v smrtni prah.

16 Ker obdali so me psi; hudobnikov krdela so me obsula; prebodli so moje roke in noge moje.

17 Seštel bi lahko vse svoje kosti; oni gledajo, ozirajo se v mé.

18 Oblačila moja delé med seboj, in za suknjo mojo mečejo kocko.

19 Ti torej, Gospod, ne bivaj daleč, krepost moja, hiti na pomoč mojo.

20 Otmi meča dušo mojo, psa edino mojo.

21 Reši me žrela levovega, in rogov samorogov, uslišavši me.

22 Ime tvoje bodem oznanjal bratom svojim; sredi zbora bodem te hvalil:

23 Vi, ki se bojite Gospoda, hvalite ga; vse seme Jakobovo hvali ga; in boj se ga vse seme Izraelovo.

24 Ker ne zameta in ne zaničuje siromaštva siromakovega, in pred njim ne skriva obličja svojega; temuč ko vpije do njega, usliši ga.

25 O dobrotah tvojih bode hvala moja v zboru velikem; obljube svoje bodem opravljal v pričo njih, ki se ga bojé.

26 Jedli bodejo krotki in nasitili se; hvalili bodejo Gospoda, kateri ga iščejo; srce vaše bode živelo vekomaj.

27 Spomnijo se in povrnejo se h Gospodu vse meje zemlje, in priklonijo se pred teboj vse družine narodov.

28 Ker Gospodovo je kraljestvo samo, in gospostvo ima nad narodi.

29 Jedli bodo in priklanjali se vsi zemlje bogatini; pred njim bodejo padali, katerikoli pojdejo dol v prah; kateri ni ohranil duše svoje v življenji.

30 Teh seme bode ga čestilo, prištevalo se bode Gospodu vsak čas.

31 Prihajali bodo in oznanjali pravico njegovo ljudstvu, ki se rodi, da je pravičen.