Psalmi 140

1 Načelniku godbe, psalm Davidov. Reši me, Gospod, hudobnih ljudî; mož presilovitih brani me,

2 Kateri mislijo hudo v srci; vsak dan se shajajo – na vojsko.

3 Brusijo jezik svoj, podoben kačjemu; strup gadji je pod njih ustnami.

4 Reši me, Gospod, rok krivičnih, mož presilovitih brani me, ki mislijo izpodbiti mi noge.

5 Skrivali so mi prevzetniki zanko in vrvi; razgrinjali mi mrežo poleg pota.

6 Rekel sem Gospodu; Bog mogočni si moj; čuj, Gospod, molitev mojih glas.

7 Gospod, Bog, moč blaginje moje; glavo si mojo pokril o boja času.

8 Ne dopústi, Gospod, kar želi krivični; pregrešne misli njegove ne pospešuj; povzdigovali bi se presilno.

9 Glave njih, ki me obdajajo, – ustnic njih nadloga naj jih pokrije.

10 Žarjavica pridi nadnje; v ogenj naj jih vrže, v jame, da ne vstanejo.

11 Mož prokleti ne utrdi se na zemlji; mož silovitosti, njega naj udari pogin.

12 Vem, da bode Gospod pravdo vodil siromaku, pravico potrebnim.

13 Dà, pravični bodo slavili ime tvoje; pošteni sedeli pred tvojim obličjem.