< Psalmi 116 >
1 Dovolj mi je, da Gospod usliši glas moj, molitve moje.
2 Ker je uho svoje nagnil meni, zatorej ga bodem klical svoje dni.
3 Ko me obdajajo smrtne bolečine, in me obhajajo grobne stiske; nadlogo in žalost nahajam. (Sheol )
4 Če kličem ime Gospodovo, govoreč: "Rotim te, Gospod, reši dušo mojo!"
5 Milosten je Gospod, in pravičen, Bog naš, pravim, usmiljen.
6 Preproste rešuje Gospod; ko sem ponižan, prinese mi blaginjo.
7 Povrni se v pokoj svoj, duša moja, ker Gospod je dobrotljiv tebi.
8 Ker si otél mene samega smrti, oči moje sólz, nogo mojo padca,
9 Neprestano bodem hodil pred Gospodom, v krajih živečih.
10 Veroval sem, ko sem hotel to govoriti; jaz sem bil aboten čez mero.
11 Jaz sem rekel hiteč: Vsak človek je lažnjiv.
12 Kaj naj povrnem Gospodu? Vse dobrote njegove me premagujejo.
13 Čašo vse blaginje bodem povzdignil in slavil ime Gospodovo,
14 Obljube svoje opravljajoč Gospodu, skôraj pred vsem ljudstvom njegovim.
15 Draga je pred obličjem Gospodovim smrt njih, katerim izkazuje milost.
16 Prosim, Gospod, ko sem jaz hlapec tvoj, hlapec tvoj sem, dekle tvoje sin; raztrgal si vezí moje:
17 Tebi naj darujem hvalno daritev, in slavim ime Gospodovo.
18 Obljube svoje bodem opravljal Gospodu skoraj pred vsem ljudstvom njegovim;
19 V vežah hiše Gospodove, sredi tebe, Jeruzalem. Aleluja!
