Psalmi 115

1 Ne nam, Gospod, ne nam; temuč imenu svojemu daj čast, zavoljo milosti svoje, zavoljo zvestobe svoje.

2 Zakaj bi govorili narodi: Kje je sedaj njih Bog?

3 Saj Bog naš je v samih nebesih, storí, karkoli mu je po volji.

4 Maliki njih sreberni in zlati, delo rok človeških,

5 Usta imajo, pa ne govoré; oči, pa ne vidijo;

6 Ušesa imajo, pa ne slišijo; nos imajo, pa ne duhajo;

7 Roke, pa ne tipajo; noge, pa ne hodijo; z grlom svojim ne črhnejo.

8 Podobni so njim, ki jih delajo, kdorkoli jim zaupa.

9 Izrael, zaupaj Gospodu; pomoč je tém in ščit je tém.

10 Vi iz družine Aronove, zaupajte Gospodu, pomoč je tém in ščit je tém.

11 Boječi se Gospoda zaupajte Gospodu, pomoč je tém in ščit je tém.

12 Gospod spomnivši se nas bode blagoslavljal; blagoslavljal družino Izraelovo, blagoslavljal družino Aronovo.

13 Blagoslavljal boječe se Gospoda, male in velike vred.

14 Množil vas bode Gospod, vas in otroke vaše.

15 Blagoslovljeni bodete Gospodu, kateri je narodil nebo in zemljo.

16 Sama nebesa, nebesa so Gospodova; in zemlja, katero je dal sinom človeškim.

17 Ne kateri so umrli, hvalijo Gospoda; ne katerikoli gredó dol v kraj molčanja,

18 Ampak mi bodemo blagoslavljali Gospoda; od sedaj do vekomaj. Aleluja!