Psalmi 107

1 Slavite Gospoda, ker dober je; ker vekomaj je dobrota njegova!

2 Govoré naj rešenci Gospodovi, katere je rešil iz stiske;

3 Katere je zbral iz dežél od vzhoda in od zahoda, od severja in od morja.

4 Tavali so po puščavi, po potih samotnih, mesta za prebivališče niso našli;

5 Lačni in žejni, njih duša je hirala v njh.

6 Klicali so Gospoda v stiski svoji; iz njih nadloge jih je rešil.

7 In vodil jih je po pravem potu, da so prišli v prebivališča mesto.

8 Slavé naj pred Gospodom milost njegovo, in čudovita dela njegova pri sinovih človeških:

9 Da on siti dušo potrebno, in dušo gladno napolnjuje z dobrim.

10 Kateri sedevajo v temoti in smrtni senci, v bridkosti sponah in v železu,

11 Ker so dali priliko, izpremeniti besedo Boga mogočnega, in zavrgli so sklep Najvišjega,

12 Srce njih ponižuje s tisto nadlogo; omahujejo in nihče ne pomaga.

13 Klicali so Gospoda v stiski svoji; rešil jih je iz njih nadloge.

14 Izpeljal jih je iz temin in smrtne sence, raztrgal je njih vezí.

15 Slavé naj pri Gospodu milost njegovo, in čudovita dela njegova pri sinovih človeških.

16 Da on razbija bronasta vrata, in razlomi zapahe železne.

17 Nespametni, zavoljo pota pregrehe, zavoljo krivic svojih so v bridkosti.

18 Njih srce studi vsako hrano; bližajo se smrtnim durim.

19 Klicali so Gospoda v stiski svoji, rešil jih je iz njih nadloge.

20 Poslal je besedo svojo in ozdravil jih; in rešil iz njih jam.

21 Slavé naj pri Gospodu milost njegovo, in čudovita dela njegova pri sinovih človeških.

22 In darujejo naj hvalne daritve ter oznanjajo s petjem dela njegova.

23 Kateri so šli na morje v ladijah, in so opravljali delo na širnih vodah;

24 Oni vidijo dela Gospodova in čuda njegova v globočini:

25 Kako ukaže in naplavi vihar, kateri dviguje valove njegove,

26 Kako se spenjajo do neba, in padajo v globočine; njih duša koprni v nadlogi;

27 Opotekajo se in gibljejo kakor pijani; in vsa njih spretnost gine.

28 Klicali so Gospoda v stiski svoji, rešil jih je iz njih nadloge.

29 Premenil je vihar v tišino, in utihnili so njih valovi.

30 In vesele, ko so potihnili valovi, peljal jih je v brodišče zaželeno.

31 Slavé naj pri Gospodu milost njegovo, in dela čudovita njegova pri sinovih človeških.

32 In poveličujejo naj ga v zboru ljudstva, in v seji starejšin naj ga hvalijo.

33 Reke izpreminja v puščavo, in vode tekoče v tla suhotna;

34 Zemljo rodovitno v solnato zavoljo hudobnih prebivalcev njenih.

35 Puščavo izpreminja v stoječo vodo in zemljo suhotno v vode tekoče.

36 Storivši, da prebivajo tam lakotni, in ustanové mesto za prebivališče,

37 In da posejejo njive in zasadé vinograde ter prideljujejo sad rodoviten.

38 Blagoslavlja jih tako, da se množijo silno, in živine njih ne zmanjšuje.

39 A zmanjšujejo se in uklanjajo hudobni v stiski in žalovanji,

40 Ko izliva zaničevanje nad prvake in dela, da tavajo po praznoti brez potov.

41 In stavi na višavo siromaka, in kakor čedo množi rodovine.

42 Vidijo naj pravični in se veselé; vsa malopridnost pa zapri usta svoja.

43 Kdorkoli je moder, vidi to in pazi na milost Gospodovo.