Psalmi 106

1 Aleluja! Slavite Gospoda, ker je dober, ker je vekomaj milost njegova.

2 Kdo bi dopovedal najvišjo moč Gospodovo, oznanil vso hvalo njegovo?

3 O blagor jim, ki se držé postave té, ki delajo pravico vsak čas!

4 Spomni se me, Gospod, po blagovoljnosti, katero izkazuješ svojemu ljudstvu, obišči me z blaginjo svojo.

5 Da uživam izvoljenih tvojih dobroto, da se radujem radosti naroda tvojega; da se s posestjo tvojo ponašam.

6 Grešili smo z očeti svojimi: krivično smo delali, ravnali hudobno.

7 Očetje naši niso umeli v Egiptu čudovitih dél tvojih; spominjali se niso milosti tvojih obilosti; temuč priliko so dajali izpremeniti jih pri morji, ko so stopali v morje trstovito.

8 Vendar jih je rešil zavoljo imena svojega, da bi pokazal svojo moč.

9 Ker zarotil je trstovito morje, in posušilo se je; in peljal jih je skozi valove kakor skozi puščavo.

10 Tako jih je rešil roke sovražnikove; otel jih je neprijateljeve roke.

11 Pokrile pa so vode njih sovražnike; eden izmed njih ni ostal.

12 Da sì so verjeli besedam njegovim, peli hvalo njegovo,

13 Pozabili so naglo dél njegovih; čakali niso sveta njegovega.

14 Ampak iz poželjivosti v puščavi izkušali so Boga mogočnega v samoti.

15 Tako da je podelivši jim, kar so prosili, poslal kugo nad nje.

16 Potem ko so bili nevoščljivi Mojzesu v šatorji, Aronu svetniku Gospodovemu,

17 Odprla se je zemlja in požrla Datana in zagrnila je drhal Abiramovo.

18 In vnel se je ogenj v njih drhal, in s plamenom požgal krivične.

19 Naredili so tele na Horebu, in klanjali so se podobi.

20 In premenivši čast svojo v podobo vola, ki travo jé,

21 Pozabili so Boga mogočnega, rešitelja svojega, kateri je bil storil velike reči v Egiptu,

22 Čudovita dela v deželi Kamovi, strašna pri trstovitem morji.

23 Zatorej je rekel, da jih bode pogubil; ko bi ne bil Mojzes, izvoljenec njegov, stopil v ón predór pred njim, da bi odvrnil jezo njegovo, da jih ne pogubi.

24 Zavrgli so tudi zaželeno deželo, ne verujoč besedi njegovi.

25 In godrnjaje v šatorih svojih niso poslušali glasú Gospodovega.

26 Zatorej je dvignil roko svojo ter prisegel, da jih podere v sami puščavi.

27 In da podere seme njih med narodi, in razkropi jih po deželah.

28 Razen tega so se združili tudi z malikom Peorjem, in jedli mrtvih daritve.

29 Klicali so tako Boga v nevoljo z deli svojimi, da je pridrla nad nje nadloga.

30 Dokler ni vstal Pineas in storil sodbo, ter je bila ustavljena tista nadloga;

31 Kar se mu je štelo za pravico, od roda do roda vekomaj.

32 Enako so razdražili gorečo jezo pri vodah prepira, tako da se je slabo godilo Mojzesu zavoljo njih.

33 Ko so bili razdražili duha njegovega, in je izgovoril z ustnami svojimi razdraženje svoje:

34 Pokončali niso onih ljudstev, za katera jim je bil zapovedal Gospod;

35 Ampak pomešali so se z onimi narodi in naučili se njih dél.

36 In čestili so njih podobe, katere so bile njim v izpotiko.

37 Ker darovali so sinove svoje in hčere svoje hudobnim duhovom;

38 In prelivali so nedolžno kri, kri sinov svojih in hčer svojih, katere so darovali podobam Kanaanskim, tako da je bila zemlja onečiščena z njih moritvami.

39 In oskrunjali so se sè svojimi deli; prešestvovali z dejanji svojimi.

40 Zatorej se je razsrdil Gospod nad ljudstvom svojim in studil svojo posest,

41 Tako da jih je dal v roko narodom, da bi jim gospodovali njih sovražniki, črtilci,

42 In jih zatirali njih neprijatelji, in da bi se poniževali pod njih roko.

43 Mnogokrat jih je rešil, dasì so ga bili razsrdili z naklepom svojim, in so bili ponižani zavoljo krivice svoje.

44 Ozrl se je na njih stisko, slišal je njih vpitje.

45 In spomnivši se zá nje zaveze svoje, kesal se je po obilosti milosti svojih;

46 Tako da jim je izkazal usmiljenje pred vsemí, kateri so jih v sužnjosti imeli.

47 Reši nas, Gospod, Bog naš, in zberi nas izmed tistih narodov, da slavimo sveto ime tvoje, in se s hvaljenjem priporočamo v hvali tvoji,

48 Blagoslovljen Gospod, Izraelov Bog, od veka do veka in vse ljudstvo naj govori: Aleluja!