Psalmi 102

1 Molitev za ubozega, ko je v stiski in pred Gospoda izliva premišljevanje svoje. Gospod, čuj molitev mojo, in vpitje moje pridi do tebe.

2 Ne skrivaj mi obličja svojega, ko sem v stiski; nagni mi uho svoje, ko kličem; naglo me usliši.

3 Ker ginejo kakor dim dnevi moji; in kosti moje se sušé kakor pogorišče.

4 Zadeto vene kakor trava srce moje, ker pozabljam použivati svojo jed.

5 Od glasú zdihovanja mojega drži se kost moja mojega mesa.

6 Podoben sem pelikanu v puščavi; kakor sova sem v podrtinah.

7 Vedno sem podoben samotnemu vrabcu na strehi.

8 Ves dan me sramoté sovražniki moji; zoper mene divjajoč prisezajo pri meni.

9 Ker pepel jem kakor kruh; in pijače svoje mešam z jokom.

10 Zaradi nevolje tvoje in srdite jeze tvoje; ker vzdignil si me in vrgel me na tla.

11 Dnevi moji so podobni senci, ki se je nagnila; in jaz sem se posušil kakor trava.

12 Ti pa, Gospod, ostajaš vekomaj, in spomin tvoj od roda do roda.

13 Ti bodeš vstal in usmilil se Sijona, ker čas je storiti mu milost, ker prišel je čas določeni,

14 Ko se naj hlapci tvoji veselé njegovega kamenja, in milost storé njegovemu prahu;

15 Da česté narodi ime Gospodovo, in vsi kralji zemlje čast tvojo.

16 Ko bode Gospod zidal Sijon in prikazal se v časti svoji,

17 Ozrl se bode v nazega molitev, in ne bode zametal njih molitve.

18 Zapiše se naj to naslednjemu rodu, da ljudstvo poživljeno hvali Gospoda.

19 Ker pogledal bode z višave svetosti svoje Gospod, ozrl se z nebés na zemljo.

20 Da usliši jetnika zdihovanje, da oprosti njé, ki se že izdajajo smrti;

21 Da oznanjajo na Sijonu ime Gospodovo, in hvalo njegovo v Jeruzalemu,

22 Ko se zbirajo ljudstva in kralji čestit Gospoda.

23 Pobija sicer na tem poti moči moje, dnî moje krajša,

24 Ali govorim: Bog moj mogočni, ne vzemi me v sredi mojih dnî; skozi vse rodove so dnevi tvoji,

25 Predno si ustanovil zemljo, in so bila nebesa delo tvojih rok;

26 Tisto bode prešlo, ti pa ostaneš; tisto, pravim, vse postara se kakor oblačilo; kakor obleko jih izpremeniš in izpremené se.

27 Ti pa si isti, in let tvojih ni konca.

28 Sinovi hlapcev tvojih bodo prebivali, in njih seme se utrdi pred teboj.