< Filipljanom 1 >
1 Pavel in Timotej, hlapca Jezusa Kristusa, vsem svetim v Kristusu Jezusu bivajočim v Filipih, z vladikami in pomočniki.
2 Milost vam in mir od Boga očeta našega in Gospoda Jezusa Kristusa!
3 Zahvaljujem se Bogu svojemu, kader se vas spominjam.
4 (Ko vedno v sleherni molitvi svoji molim za vas vse z veseljem),
5 Da ste se udeleževali evangelja od prvega do današnjega dne;
6 Prepričan prav tega, da bode on, ki je začel v vas dobro delo, dokončal ga do dné Jezusa Kristusa;
7 Kakor je meni spodobno misliti za vas vse, ker vas imam v srci, v sponah svojih in zagovarjanji in utrjevanji evangelja, ki ste vsi sodeležniki mi milosti.
8 Kajti priča mi je Bog, kako hrepenim po vas vseh z osrčjem Jezusa Kristusa.
9 In tudi to molim, da naj ljubezen vaša še bolj in bolj raste v spoznanji in slehernem razumu;
10 Da presojate, kar je imenitno, da bodete čisti in neizpotakljivi za dan Kristusov,
11 Napolnjeni sè sadom pravice po Jezusu Kristusu v slavo in hvalo Božjo.
12 Želim pa, da spoznate, bratje, da je stanje moje postalo bolj v uspeh evangelju,
13 Tako da so spone moje očitne postale, da so v Kristusu v vsem šatorišči telesne straže in vsem drugim,
14 In da večina bratov v Gospodu zaupajoč mojim sponam upa se bolj brez strahu govoriti besedo.
15 Nekateri tudi iz nevoščljivosti in prepirljivosti, nekateri pa tudi iz dobre volje oznanjajo Kristusa.
16 Oni, ki iz prepirljivosti, ne oznanjajo Kristusa iz čistega namena, češ da prinesó stisko sponam mojim;
17 Kateri pa iz ljubezni, vedóč, da sem pripravljen v zagovarjanje evangelja.
18 Kaj pač? Vendar tako ali tako, bodi si s pretvezo, bodi si v resnici, oznanja se Kristus; in tega se veselim, dà, bodem se tudi veselil.
19 Vem namreč, da mi bode to v blaginjo po prošnji vaši in pomoči duha Jezusa Kristusa,
20 Po pričakovanji in upanji mojem, da se v ničemur ne osramotim, temuč v vsej prostodušnosti, kakor vedno, bode se tudi sedaj Kristus poveličeval v mojem telesu, bodi si z življenjem, bodi si sè smrtjo.
21 Kajti meni je življenje Kristus, in smrt dobiček.
22 Ako pa življenje v mesu, to mi je dela sad, in kaj bodem izvolil, ne vem;
23 Kajti pritiska me oboje, želja me je ločiti se in biti s Kristusom, mnogo je namreč bolje;
24 Ostati pa v mesu potrebnejše za voljo vas.
25 In v tem zaupanji vem, da bodem ostal in z vami vsemi skupaj ostal v pospeh vaš in veselje v veri,
26 Da bode slava vaša preobila v Kristusu Jezusu v meni, zaradi povrnitve moje k vam.
27 Samo védite se spodobno evangelju Kristusovemu, da bodem, bodi si, da pridem in vidim, bodi si v daljavi, slišal, kako je pri vas, da stojite trdno v enem duhu, eni duši, vkup boreč se za vero evangelja,
28 In da vas nikakor ne strašijo nasprotniki; kar je njim znamenje pogube, vam pa blaginje, in to od Boga;
29 Ker vam je bilo podeljeno za Kristusa, ne samo verovati vanj, nego tudi zanj trpeti;
30 Ko imate isti boj, katerega ste videli v meni, in zdaj slišite v meni.