Matej 20
1 Kajti nebeško kraljestvo je podobno človeku gospodarju, kteri je zjutraj zgodaj izšel, da najeme delalcev v vinograd svoj.
“Ufalumi wa kumpindi ulifana hangu. Kuweriti na muntu yakalilawa mandawira putiputi kugenda kuwatula wantu watendi lihengu mulirambu lyakuwi lya mizyabibu.
2 In pogodivši se z delalci po groši na dan, pošlje jih v vinograd svoj.
Kapataniti nawomberi shibenamgongu sha lishaka limu, na kawajega wantu wamu mulirambu lyakuwi lya mizyabibu.
3 In ko izide okoli tretje ure, ugleda druge, da stojé na trgu brez dela.
Kalawa saa tatu mandawira kagenda pahala pa soku kawawona wantu wamonga wagoloka paliya wahera lihengu.
4 In reče jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, dal vam bom.
Su kawagambira, ‘Mwenga mgendi mwakatendi lihengu mulirambu lya mizyabibu, neni hanuwapanani shibenamgongu.’
5 Oni pa odidejo. Ko izide zopet o šestej in devetej uri, storí ravno tako.
Su womberi wagenda. Mweni kana lirambu kawuka kayi saa sita na saa tisa palwala, katenditi ntambu iraa.
6 Ko pa izide okoli enajste ure, najde druge, da stojé brez dela. In reče jim: Kaj stojite tu ves dan brez dela?
Payiweriti pakwegera na mshenji kuzyeta pakagenditi pahala pa soku, kawawoniti wantu wamonga wankali wankugoloka paliya. Yomberi kawakosiya, ‘Iwera hashi mgoloka panu paliwala poseri pota kutenda lihengu?’
7 Rekó mu: Ker nas ni nihče najel. In velí jim: Pojdite tudi vi v moj vinograd, in karkoli bo prav, boste prejeli.
Womberi wamwankula, ‘Kwahera muntu yakatupa lihengu twenga.’ Na yomberi kawagambira, ‘Mwenga mgendi na kutenda lihengu mulirambu lyaneni lya mizyabibu.’
8 Ko se je pa zvečerilo, veli gospodar vinograda pristavniku svojemu: Pokliči delalce, in daj jim plačilo, počenši od zadnjih do prvih.
“Mshenji paguzyetiti yakana lirambu kiziti na kamgambiriti mtula mpiya gwakuwi, ‘Guwashemi watenda lihengu na guwapanani vibenamgongu vyawu, gwanjiti kuwapanana yanuwajegiti muupeleru na gumaliri kwa kuwapanana walii yanuwajegiti kwanja.’
9 In prišedši tisti, kteri so bili najeti okoli enajste ure, prejmó po groši.
Wantu yawanjiti kutenda lihengu mshenji kuzyeta, gumpanani kila muntu shibenamgongu sha lishaka limu.
10 Ko pa pridejo prvi, mislijo, da bodo prejeli več; in tudi oni prejmó po groši.
Su wantu waliya yawaweriti wakwanja kwiza kutenda lihengu wiziti kutola mpiya zyawu, womberi waliholiti kuwera hawapati mpiya nentu kuliku womberi, kumbiti wapatiti vibenamgongu vyawu kila muntu.
11 Prejemši pa, godrnjali so nad gospodarjem,
Womberi watoliti mpiya zyawu na wanjiti kumuhinginiziya mtuwa yakawajegiti kutenda lihengu.
12 Govoreč: Ti poslednji so delali eno uro, in naredil si jih enake nam, ki smo prenesli breme vsega dné in vročino.
Watakula, ‘Wantu awa yaguwajegiti kutenda lihengu muupeleru, watenda lihengu lisaa limu hera, twenga tutenda lihengu kwanjira mandawira mpaka mshenji kuzyeta, tuvumiliya mshenji gukalipa, su gwenga gutulipa twenga ntambu yaguwalipa womberi!’
13 On pa odgovorí in reče enemu od njih: Prijatelj! ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj po groši?
“Mtuwa ulii kamwankula yumu gwawu, ‘Gupikaniri ganja, nukupunja ndiri shintu! Toziya gujimilirana na neni nukulipi shibenamgongu.
14 Vzemi svoje in pojdi! Hočem pa dati temu poslednjemu, kakor tudi tebi.
Vinu gutoli malipu gaku na gugendi ukaya. Nfira kumupa muntu ayu yanumjegiti muupeleru kutenda lihengu, shibenamgongu ntambu yanukupanana gwenga.
15 Ali mar ne smem jaz s svojim storiti, kar hočem? Je li oko tvoje hudobno, ker sem jaz dober?
Hashi, neni nekeziwa ndiri kutenda ntambu yanfira kutendera mpiya zangu? Ama gumonera weya toziya neni ntanga wantu?’”
16 Tako bodo zadnji prvi, in prvi zadnji; kajti mnogo je poklicanih, a malo izvoljenih.
Yesu kamalira kwa kutakula, “Su wantu woseri yawawoneka wakuupeleru vinu, hawaweri wakwanja na wantu woseri yawawoneka wakwanja vinu, hawaweri wakuupeleru.”
17 In ko je šel Jezus v Jeruzalem, vzeme po poti dvanajstere učence na stran in jim reče:
Yesu pakaweriti kankugenda Yerusalemu, kawatoliti wafundwa wakuwi lilongu na wawili pambwega na kuwagambira gweka yawu pawaweriti wankugendagenda.
18 Glej, v Jeruzalem gremo, in sin človečji bo izdan vélikim duhovnom in pismarjem; in obsodili ga bodo na smrt.
Kawagambira, “Mpikaniri, twankugenda Yerusalemu, aku Mwana gwa Muntu hawambati na kumjega kwa Watambika wakulu na wafunda wa Malagaliru. Womberi hawamtozi kumlaga
19 In izročili ga bodo poganom, naj ga zasmehujejo, in bičajo, in križajo; in tretji dan bo vstal od smrti.
na hawawapanani wantu wa isi zimonga, womberi hawamtenderi lidufiya na hawamkomi na hawamlagi kwa kumkong'ondera mulupingika na lishaka lya tatu kwanjira pakahowiti hakazyuki.”
20 Tedaj pristopi k njemu mati Zebedejevih sinov s svojima sinoma, ter mu se je poklanjala in ga nekaj prosila.
Shakapanu mdala gwa Zebedayu kiziti kwa Yesu pamuhera na wana wakuwi wawili, kamsuntamalira na kumluwa shintu.
21 On ji pa reče: Kaj hočeš? Reče mu: Reci, naj sedeta ta dva moja sina, eden tebi na desno, in eden tebi na levo v kraljestvu tvojem.
Yesu kamkosiya, “Gufira shishi?” Mawu uliya kamwankula, “Gunahidi neni kuwera wana waneni awa wawili hawalivagi yumu uwega waku wa kumliwu na yumonga uwega waku wa kumshigi, shipindi paguwera Mfalumi.”
22 Jezus pa odgovorí in reče: Ne vésta, kaj prosita. Moreta li piti kelih, ki ga bom jaz pil, in krstiti se s krstom, s kterim se jaz krstim? Rečeta mu: Moreva.
Yesu kawankula wana walii, “Muvimana ndiri shamluwa. Hashi, muweza kulandira lutekeru lwa ndabibiku lwanfira kulandira neni?” Womberi wamwankula, “Tuweza.”
23 In reče jima: Kelih moj bosta torej pila, in s krstom, s kterim se jaz krstim, bosta se krstila; ali da bi sedla meni na desno in meni na levo, ne morem jaz dati, nego to se bo dalo tistim, kterim je pripravljeno od očeta mojega.
Yesu kawagambira, “Nakaka hamlandiri lutekeru lwangu. Kumbiti neni hapeni ntakuli yoshi hakalivagi kumliwu ama kumshigi kwaneni. Shitwatira ashi ndo sha woseri yawatulilwa kala na Tati gwangu.”
24 In slišavši to deseteri, ujezé se nad tema dvema bratoma.
Wafundwa wamonga walii pawapikaniriti aga, wawakalaliti walongu wawili walii.
25 Jezus jih pa pokliče in reče: Véste, da knezi narodov nad temi gospodujejo, in poglavarji jim vladajo.
Su Yesu kawashema woseri pamuhera na kawagambira, “Muvimana kuwera wakolamlima wa isi zimonga wankuwakola wantu wawu kwa makakala na walongoziya wawu wanauwezu nentu.
26 Ne bo pa tako med vami: nego kdor hoče velik postati med vami, bodi vam služabnik;
Kumbiti kwa mwenga naiwera gambira womberi pakati penu. Handa pakati penu kwana muntu yakafira kuwera mkulu, kaweri ntumintumi gwa wantu woseri.
27 In kdor hoče prvi biti med vami, bodi vam hlapec.
Handa pakati penu kwana muntu yakafira kuwera gwa kwanja, kaweri ntumintumi gwenu.
28 Kakor sin človečji ni prišel, da bi mu služili, nego da služi, in dá življenje svoje v odkup za mnoge.
Na neni Mwana gwa Muntu niziti ndiri wantenderi, kumbiti niziti kutenda na kuwulaviya ukomu wangu, su nuwalopoziyi wantu wavuwa.”
29 In ko so šli iz Jerihe, šlo je za njim mnogo ljudstva.
Yesu pamuhera na wantumintumi wakuwi pakaweriti wankuwuka lushi lwa Yeriku, lipinga likulu lya wantu limfatiti.
30 In glej, dva slepca sta sedela kraj poti, in slišavši, da gre Jezus mimo, zakričita, govoreč: Usmili se naju, Gospod, sin Davidov!
Su kuweriti na wanalwisi wawili walivaga pampeku pa njira, wapikiniriti kuwera Yesu kankupita peni paliya, su wanjiti kubotanga, “Mtuwa, Mwana gwa Dawudi! Gutuwoneri lusungu!”
31 Ljudstvo jima pa zapretí, naj umolkneta. Ona dva pa še bolj zavpijeta, govoreč: usmili se naju, gospod, sin Davidov!
Lipinga lya wantu liwakalipira na kuwagambira wanyamali. Kumbiti womberi wongera kubotanga, “Mtuwa, Mwana gwa Dawudi! Gutuwoneri lusungu!”
32 In Jezus se ustavi in ju pokliče, ter reče: Kaj hočeta, da vama storím?
Yesu kagoloka kawashema womberi. Su kawakosiya, “Mfira nuwatenderi shishi?”
33 Rečeta mu: Gospod! da se nama očí odpró.
Womberi wamwankula, “Mtuwa, tuluwa kuwona!”
34 Jezusu se pa zasmilita, in dotakne se njunih očî. In precej so spregledale njune očí, in šla sta za njim.
Su Yesu kawawonera lusungu, kawashinkula masu gawu, na palaa paliya waweziti kuwona na wamfatiti.
