Matej 13
1 Tisti dan je pa izšel Jezus iz hiše, in sedel je pri morji.
Odiechiengʼno Yesu nowuok e ot mi nobet e dho nam.
2 In zbere se pri njem mnogo naroda, toliko, da stopi v ladjo in sede; in vse ljudstvo je stalo na bregu.
Nikech oganda maduongʼ nochokore molwore, nodonjo ei yie mi obetie, ka ji duto to ochungʼ oko e dho nam.
3 In pripoveda jim v prilikah mnogo, govoreč: Glej, izšel je sejalec sejat.
Eka nonyisogi gik mangʼeny e yor ngeche, kowacho niya, “Japur moro nodhi chwoyo kodhi.
4 In ko je sejal, padlo je nekaj zrnja poleg ceste; in priletele so tice in so ga pozobale.
Kane oyudo ochwoyo kodhi, kodhi moko nolwar e dir yo, kendo winy nobiro mochamogi duto.
5 Drugo je pa padlo na skalnata tla, kjer ni imelo mnogo zemlje; in precej je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje.
Kodhi moko nolwar kuonde motimo lwendni, ma lowo operoree, mine gitwi piyo piyo nikech lowo ne thany thany.
6 Ko je pa vzšlo solnce, ovenelo je; in ker ni imelo korenine, usahnilo je.
To ka chiengʼ nowuok, chamgo nowangʼ kendo nikech ne gionge tiendegi, ne gitwo.
7 Drugo je pa padlo v trnje; in trnje je zraslo in ga udušilo.
Kodhi moko nolwar e kind kudho, to kudhogo nodongo, mine githungʼo chamgo.
8 Drugo je pa padlo na dobro zemljo, in dajalo je sad, nekaj po sto, nekaj pa po šestdeset, a nekaj po trideset.
To kodhi moko to nolwar e lowo maber, mine gitwi kendo gichiego cham; moloyo kaka nochwoyo, moko nyadi mia, moko nyadi piero auchiel kata nyadi piero adek.
9 Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!
Ngʼat man-gi ite mar winjo wach mondo owinji.”
10 Pa pristopijo učenci in mu rekó: Za kaj jim v prilikah govoriš?
Jopuonjrene nobiro ire mopenje niya, “Angʼo momiyo iwuoyo gi ji gi ngeche?”
11 On pa odgovorí in jim reče: Vam je dano, da spoznate skrivnosti nebeškega kraljestva, njim pa ni dano.
Nodwokogi niya, “Un osemiu rieko mar ngʼeyo tiend gik mopondo mag pinyruodh polo, to gin ok osemigi.
12 Kajti kdor ima, dalo mu se bo, in preveč mu bo; kdor pa nima, odvzelo mu se bo tudi to, kar ima.
Ngʼat man-go nomedne mi nobed gi gik mogundho; to ngʼat ma ongego kata mano ma en-go nomaye.
13 Za to vam govorim v prilikah, ker tisti, kteri vidijo, ne vidijo, in tisti, kteri slišijo, ne slišijo, in ne umejo.
Gimomiyo awuoyo kamano kodgi gi ngeche en ni mondo: “Kik ginee kata obedo ni gineno; kik gingʼe tiend wach kata obedo ni giwinjo.
14 In na njih se izpolnjuje prerokovanje Izaija, ktero pravi: "S sluhom boste slišali, in ne boste umeli; in z očmi boste gledali, in ne boste videli.
Kuomgi ema wach mokor mar Isaya chopo kare kowacho niya, “‘Ubiro siko kuwinjo weche miwacho to wach ok nodonjnu ngangʼ; Ubiro siko kungʼicho to ok unune gimoro.
15 Kajti temu ljudstvu je srce okamenelo, in z ušesi težko slišijo, in očí svoje so zatisnili: da ne bi kedaj z očmi videli, in z ušesi slišali, in s srcem umeli in se spreobrnili, in bi jih ozdravil."
Nikech chuny jogi osedinore; gisedino itgi, kendo gisemiyo wengegi. Nono to dipo ka wengegi oneno, kendo itgi owinjo wach; mi chunygi ofwenyo tiend weche, kendo gidwog ira mi achang-gi.’
16 Blagor pa vašim očém, da vidijo, in vašim ušesom, da slišijo.
Un to ogwedh wengeu nikech gineno, itu bende nikech giwinjo wach.
17 Kajti resnično vam pravim, da so mnogi preroki in pravični želeli videti, kar vi vidite, in niso videli; in slišati, kar vi slišite, in niso slišali.
Nimar awachonu adier ni jonabi gi joma kare mangʼeny nogombo neno gik muneno, to ne ok ginene, kendo winjo gik muwinjogi, to ne ok giwinjo.
18 Čujte torej vi priliko o sejalcu!
“Koro winjuru tiend ngero mar jakomo,
19 Vsakemu, kdor besedo o kraljestvu sliši, pa je ne ume, pride hudoba, in ukrade, kar je posejano v srcu njegovem; ta je, ki je posejan poleg ceste.
Ka ngʼato owinjo wach mar pinyruoth to ok owinjo tiende, ngʼat marach biro kendo yudho gima okom e chunye mi dhigo. Mano e kodhi mane ochwoyo e dir yo.
20 Ki je pa posejan na skalnatih tléh, ta je, kdor besedo sliši in jo precej z veseljem sprejema;
To kodhi mane ochwo kuonde motimo lwanda ochungʼ kar ngʼama winjo wach kendo rwake sano gi mor.
21 Ali nima korenine v sebi, nego je nestanoviten. Ko pa nastane stiska ali preganjanje za voljo besede, pohujšuje se precej.
To nikech oonge gi tiendene, obet kuom kinde machwok kende. Ka chandruok gi sand obiro nikech Wach Nyasaye, to opodho piyo piyo nono.
22 Ki je pa posejan v trnji, ta je, kdor besedo sliši; ali skrb tega svetá in ničemurnost bogastva uduší besedo, in brez sadú ostane. (aiōn g165)
Kodhi mane olwar e kind kudho to ochungʼ kar ngʼat mawinjo wach, to parruok kuom ngima mar pinyni gi wuond ma mwandu kelo thungʼo wachno kendo mone nyak. (aiōn g165)
23 Ki je pa posejan na dobro zemljo, ta je, kdor besedo sliši in umé; kdor torej rodí sad, in donaša nekteri po sto, nekteri pa po šestdeset, a nekteri po trideset.
To kodhi mane olwar e lowo maber ochungʼ kar ngʼat mawinjo wach kendo make, mi ochieg cham mangʼeny mohingo kodhi mane okomgo nyadi mia, nyadi piero auchiel kata nyadi piero adek.”
24 Predloží jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno človeku, kteri je posejal dobro seme na njivi svojej.
Yesu nogoyonegi ngero machielo kama: “Pinyruodh polo chalo gi ngʼat mane okomo kodhi maber e puothe.
25 Ko so pa ljudjé spali, prišel je njegov sovražnik, in posejal je kukolj po pšenici, in odšel.
To kane oyudo ji duto nindo, jasike nobiro mopidho buya e dier ngano, bangʼe to odhi.
26 Ko je pa zrastla trava in je donesla sad, pokaže se tudi kukolj.
Ka ngano nodongo moiko wiyegi to buya bende nochako limbo.
27 Pa pridejo hišnega gospodarja hlapci in mu rekó: Gospod! nisi li dobrega semena posejal na svojej njivi? Odkod se je pa vzel kukolj?
“Jotij wuon puodho nobiro ire mowachone ni, ‘Jaduongʼ, donge ne ikomo kodhi mabeyo lilo e puothi? Ka kamano to buya to oa kure?’
28 On jim pa reče: Sovražnik človek je to storil. Hlapci mu pa rekó: Hočeš li, da gremo in ga izplevemo?
“Nodwoko ni, ‘Jasigu ema notimo ma.’ “Jotich nopenje ni, ‘Diher mondo wadhi wapudhgi oko?’
29 On pa reče: Ne! da ne bi kedaj, trgaje kukolj, izrovali ž njim vred pšenice.
“To nodwoko ni, ‘Ooyo, kik utim kamano nikech seche ma upudho buyago unyalo pudho ngano bende kaachiel kodgi.
30 Pustite, naj raste oboje skupaj do žetve; in v čas žetve porečem koscem: Poberite najprej kukolj, in povežite ga v snope, da ga sežgem; pšenico pa spravite v žitnico mojo.
Wegiuru gitwi kaachiel giduto nyaka chiengʼ keyo. Ka kindeno ochopo to ananyis jokeyo mondo okuong ochok buya kendo otwegi pidhe pidhe mondo owangʼ-gi; eka bangʼe gichok ngano kendo gikel gikan e decha.’”
31 Predloží jim drugo priliko, govoreč: Nebeško kraljestvo je podobno gorušičnemu zrnu, ktero je človek vzel, in posejal na njivi svojej,
Nogoyonegi ngero machielo kama: “Pinyruodh polo chalo gi koth karadali ma ngʼato nokawo mopidho e puothe.
32 Ktero je res najdrobneje od vseh semen: kedar pa zraste, veče je od zelišč, in postane drevo, da prileté tice nebeške in se nastanjujejo po vejah njegovih.
Kata obedo ni en e kodhi matinie mogik kuom kotheu duto, to ka odongo to odoko yiend puodho maduongʼ moloyo yiende mag puodho duto, kendo winy mafuyo e kor polo biro kendo piyo e bedene.”
33 Pové jim drugo priliko: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, kterega je žena vzela in primesila trem mericam moke, dokler se vse ne skvasi.
Nochako ogoyonegi ngero machielo niya, “Pinyruodh polo chalo gi thowi mane dhako moro okawo kendo oruwo ei mogo mangʼeny mi bangʼe okuodo mogono.”
34 Vse to je govoril Jezus ljudém v prilikah, in brez prilike jim ni govoril;
Yesu nowacho gigi duto ne oganda gi ngeche; ne ok owachonegi gimoro amora ma ok okonyore gi ngero.
35 Da se izpolni, kar je rečeno po preroku, kteri pravi: "V prilikah bom odprl usta svoja; pripovedal bom skrivnosti od začetka sveta."
Mano nochopo gima ne owach gidho janabi niya, “Abiro yawo dhoga mondo awuo gi ngeche, abiro hulo gik mosebedo kopondo nyaka aa chakruok piny.”
36 Tedaj razpustí Jezus ljudstvo, in pride domú. Pa pristopijo k njemu učenci njegovi, govoreč: Razloži nam priliko o kukolji na njivi.
Eka noweyo oganda mi odonjo e ot. Jopuonjrene nobiro ire kawacho niya, “Nyiswae tiend ngech buya manie puodho.”
37 On pa odgovorí in jim reče: Sejalec dobrega semena je sin človečji.
Nodwokogi niya, “Ngʼat mane okomo kodhi mabeyo en Wuod Dhano.
38 Njiva je pa svet; a dobro seme, ti so sinovi kraljestva; kukolj so pa sinovi hudobije.
Puodho en piny, to kodhi maber ochungʼ kar yawuot pinyruoth. Buya gin yawuot ngʼat marach,
39 Sovražnik, kteri ga je posejal, je hudič; žetev je pa konec svetá; a kosci so angelji. (aiōn g165)
to jasigu ma komogi en Jachien. Keyo en giko piny, to jokeyo gin malaike. (aiōn g165)
“Mana kaka ipudho buya kendo iwangʼo e mach, e kaka biro bedo chiengʼ giko piny. (aiōn g165)
41 Sin človečji bo poslal angelje svoje, in pobrali bodo vsa puhujšanja iz kraljestva njegovega in tiste, kteri delajo krivico,
Wuod Dhano biro oro malaikane, kendo gibiro golo gimoro amora manie pinyruodhe makelo richo kod ji duto matimo gik maricho.
42 In vrgli jih bodo v ognjeno peč: tam bo jok in škripanje z zobmí.
Gibiro witogi e mach makakni, kama ywagruok gi mwodo lak nobedie.
43 Tedaj se bodo zasvetili pravični kakor solnce v svojega očeta kraljestvu. Kdor ima ušesa, da sliši, naj sliši!
Eka joma kare norieny kaka wangʼ chiengʼ ei pinyruoth mar Wuon-gi. Ngʼat man-gi ite to mondo owinji.
44 Zopet je nebeško kraljestvo podobno skritemu zakladu na polji, kterega je človek našel in skril; in od veselja svojega je šel in je prodal vse, kar je imel, in kupil je tisto polje.
“Pinyruodh polo chalo gi mwandu mopandi e puodho, ma ngʼat moro nonwangʼo kendo nopando, eka noa kanyo kopongʼ gi mor kendo nodhi mouso gige duto mane en-go modwogo ongʼiewogo puodhono.
45 Zopet je nebeško kraljestvo podobno človeku kupcu, kteri je iskal lepih biserjev.
“Bende pinyruodh polo chalo gi ja-ohala mamanyo kite ma nengogi tek mondo owar.
46 In ko je našel en dragocen biser, šel je, prodal vse, kar je imel, in ga je kupil.
Kane oyudo achiel moro ma nengone tek ahinya to noa modhi kendo nouso gige mane en-go duto mongʼiewego.
47 Zopet je nebeško kraljestvo podobno saku, kteri se je vrgel v morje, in je zajel od vsakega rodú.
“Bende pinyruodh polo chalo gi gogo mane ochiki e nam momako kit rech duto mopogore opogore.
48 In ko se je napolnil, izvlekli so ga na kraj in so sedli, in kar je bilo dobro, pobrali so v posode, a kar je bilo slabo, vrgli so proč.
Kane osepongʼ to joywecho noywaye nyaka e dho nam. Eka negibedo piny mi gichoko rech mabeyo duto giketo ei okepni, to maricho to giwito.
Kamano e kaka nobedi chiengʼ giko piny. Malaike nobi kendo nopog joma timbegi richo gi joma kare, (aiōn g165)
50 In vrgli jih bodo v ognjeno peč; tam bo jok in škripanje z zobmí.
kendo nowitgi ei mach makakni, kama ywagruok gi mwodo lak nobedie.”
51 Jezus jim reče: Ste li vse to umeli? Rekó mu: Dà, Gospod!
Yesu nopenjogi niya, “Bende usewinjo tiend gigi duto?” Ne giyiene niya, “Ee.”
52 On jim pa reče: Za to je vsak pismar, kteri se je naučil kraljestva nebeškega, podoben človeku gospodarju, kteri prinaša iz zaklada svojega novo in staro.
Nowachonegi niya, “Kuom mano japuonj chik moro ka moro mosetiegi kuom wach pinyruodh polo chalo gi wuon ot magolo kuom gik mokano e deche, mwandu machon gi manyien.”
53 In zgodí se, ko Jezus te prilike končá, odide odtod.
Kane Yesu osetieko goyo ngechegi, nowuok kanyo odhi nyime.
54 In prišedši v domovino svojo, učil je v njih shajališči, da so se zavzemali in so govorili: Odkod temu ta modrost in močí?
Kane ochopo dalagi, nochako puonjo ji e sinagokegi, kendo negihum nono, ka gipenjore niya, “Rieko gi teko mar timo honni ma ngʼatni nigogi oyudo kanye?
55 Ali ni ta tesarjev sin? ali se ne imenuje mati njegova Marija, in bratje njegovi Jakob in Judej in Simon in Juda?
Donge ngʼatni en wuod fundi bao-cha? Donge min-gi nyinge Maria, koso owetene donge gin Jakobo gi Josef gi Simon kod Judas?
56 In niso li vse sestre njegove pri nas? Odkod torej temu vse to?
Donge nyiminene duto ni kodwa ka? To koro ngʼatni ogolo gigi duto kanye?”
57 In pohujševali so se nad njim. Jezus jim pa reče: Prerok ni brez častí, razen v domovini svojej, in na domu svojem.
Kamano negichwanyore nikech en. To Yesu nowachonegi niya, “Janabi onge gi duongʼ mana e dalagi kendo gi ode owuon.”
58 In ni storil ondej mnogo čudežev, za voljo njih nevere.
Omiyo ne ok otimo honni mangʼeny kanyo nikech ne gionge gi yie.
