< Marko 5 >
1 Ter pridejo na drugo stran morja, v okolico Gadarensko.
2 In precej, ko stopi iz ladje, sreča ga človek iz grobov, kteri je imel nečistega duha,
3 In je prebivališče imel v grobih; in tudi z verigami ga ni mogel nihče zvezati:
4 Kajti bil je velikokrat z oklepami in verigami zvezan, pa je verige potrgal in oklepe polomil, in nihče ga ni mogel ukrotiti.
5 In vedno, po noči in po dnevu, bil je po gorah in po grobih, ter je kričal in se bíl s kamenjem.
6 Ugledavši pa Jezusa oddaleč, steče, ter mu se pokloni.
7 In zakričavši z močnim glasom, reče: Kaj imam s teboj, Jezus, sin Boga najvišega? Zaklinjam te pri Bogu, ne muči me!
8 (Govoril mu je namreč: Izidi, nečisti duh, iz tega človeka.)
9 In vpraša ga: Kako ti je ime? Pa odgovorí in reče: Legeon mi je ime, ker nas je mnogo.
10 In prosil ga je zeló, naj jih ne izžene iz tega kraja.
11 Bila je pa tam pri gorah velika čreda svinj, ktere so se pasle;
12 In zaprosijo ga vsi hudiči, govoreč: Dovoli nam, da vnidemo va-nje.
13 In Jezus jim precej dovoli. In duhovi nečisti izidejo in vnidejo v svinje; in zakadí se čreda z brega v morje – bilo jih je pa kaki dve tisoči – ter potonejo v morji.
14 Tisti pa, ki so svinje pasli, pobegnejo, in oznanijo po mestu in po vaséh. Pa izidejo, da pogledajo, kaj bi to bilo, kar se je zgodilo.
15 In pridejo k Jezusu, in ugledajo obsedenca, da sedí in je oblečen in pameten, tistega, ki je imel legeon, in preplašijo se.
16 In povedó jim tisti, kteri so bili videli, kako se je zgodilo obsedencu, in o svinjah.
17 In začnó ga prositi, naj odide iž njih krajev.
18 In ko stopi na ladjo, prosil ga je obsedenec, da bi bil ž njim.
19 Jezus mu pa ne dopustí, nego mu reče: Pojdi na dom svoj k svojim, in naznani jim, kaj ti je Gospod storil, in kako se te je usmilil.
20 Ter odide in začne oznanjevati po Deseterih mestih, kaj mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.
21 In ko se prepelje Jezus v ladji zopet na drugo stran, zbere se pri njem mnogo ljudstva; in bil je pri morji.
22 In glej, eden od starešin shajališča, po imenu Jair, pride in ko ga ugleda, pade mu pred noge;
23 In prosil ga je zeló, govoreč: Hči mi umira; pridi, polóži na njo roké, da ozdravi in bo živa.
24 Pa odide ž njim; in šlo je za njim mnogo ljudstva, in stiskali so ga.
25 In neka žena, ktera je imela krvotok dvanajst let,
26 In je mnogo pretrpela od mnogih zdravnikov, in potrošila vse svoje; pa jej ni nič pomagalo, nego je še huje bilo;
27 Prišla je, slišavši za Jezusa, med ljudstvom od zadi in se je dotaknila obleke njegove.
28 Kajti djala je: Če se le obleke njegove dotaknem, ozdravela bom.
29 In precej je usahnil vir krvi njene, in spoznala je po životu, da je ozdravela od bolezni.
30 In začutivši Jezus precej po sebi, da je moč iž njega izšla, reče, obrnivši se med ljudstvom: Kdo se je dotaknil moje obleke?
31 Pa mu rekó učenci njegovi: Saj vidiš ljudstvo, da te stiska, pa praviš: Kdo se me je dotaknil?
32 In oziral se je okoli, da bi ugledal tisto, ktera je to storila.
33 Žena pa, vedoč, kaj jej se je zgodilo, uplašena in trepetaje pristopi, in pred njim pade in mu pové vso resnico.
34 On jej pa reče: Hči, vera tvoja ti je pomogla; pojdi v miru, in bodi zdrava od nadloge svoje.
35 In ko je še govoril, pridejo od starešine shajališčnega, govoreč: Hči tvoja je umrla; čemu nadleguješ še učeniku?
36 Jezus pa precej, ko je slišal besedo, ktero so povedali, reče starešini: Ne boj se, le veruj!
37 In ni pustil nikomur, da bi šel za njim, razen Petru in Jakobu in Janezu bratu Jakobovemu.
38 In pride v starešinovo hišo, in ugleda hrup in tiste, kteri so mnogo jokali in hrumeli.
39 In ko vnide, reče jim: Kaj hrumite in jokate? Deklica ni umrla, nego spí.
40 In posmehovali so mu se. On pa izžene vse, in vzeme očeta in mater deklice, in te, kteri so bili ž njim, in vnide, kjer je deklica ležala.
41 In prijemši deklico za roko, velí jej: Talita, kumi! to se tolmači: Deklica, (pravim ti, ) vstani!
42 In precej je vstala deklica in hodila; imela je pa dvanajst let; in začudijo se z velikim čudom.
43 In zapové jim zeló, naj nikdor ne zvé tega; in reče, naj jej dadó jesti.
