< Luka 2 >

1 Zgodí se pa tiste dni, da izide povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet.
อปรญฺจ ตสฺมินฺ กาเล ราชฺยสฺย สรฺเวฺวษำ โลกานำ นามานิ เลขยิตุมฺ อคสฺตไกสร อาชฺญาปยามาสฯ
2 (To popisovanje prvo bilo je, ko je vladal v Siriji Cirenij.)
ตทนุสาเรณ กุรีณิยนามนิ สุริยาเทศสฺย ศาสเก สติ นามเลขนํ ปฺราเรเภฯ
3 In šli so vsi, da se zapišejo, vsak v svoje mesto.
อโต เหโต รฺนาม เลขิตุํ สรฺเวฺว ชนา: สฺวียํ สฺวียํ นครํ ชคฺมุ: ฯ
4 Napoti se pa tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v mesto Davidovo, ktero se imenuje Betlehem, (ker je bil iz hiše in rodovine Davidove, )
ตทานีํ ยูษผฺ นาม เลขิตุํ วาคฺทตฺตยา สฺวภารฺยฺยยา ครฺพฺภวตฺยา มริยมา สห สฺวยํ ทายูท: สชาติวํศ อิติ การณาทฺ คาลีลฺปฺรเทศสฺย นาสรตฺนคราทฺ
5 Da se zapiše z Marijo zaročeno mu ženo, ktera je bila noseča.
ยิหูทาปฺรเทศสฺย ไพเตฺลหมาขฺยํ ทายูทฺนครํ ชคามฯ
6 Zgodí se pa, ko sta bila tam, da se izpolnijo dnevi, da porodí.
อนฺยจฺจ ตตฺร สฺถาเน ตโยสฺติษฺฐโต: สโต รฺมริยม: ปฺรสูติกาล อุปสฺถิเต
7 In rodí sina svojega prvenca, in povije ga v plenice, in položi ga v jasli: ker jima ni bilo prostora v gostilnici.
สา ตํ ปฺรถมสุตํ ปฺราโสษฺฏ กินฺตุ ตสฺมินฺ วาสคฺฤเห สฺถานาภาวาทฺ พาลกํ วสฺเตฺรณ เวษฺฏยิตฺวา โคศาลายำ สฺถาปยามาสฯ
8 Bili so pa pastirji v tistem kraji, kteri so čuli in na ponočnih stražah bili pri čredi svojej.
อนนฺตรํ เย กิยนฺโต เมษปาลกา: สฺวเมษวฺรชรกฺษาไย ตตฺปฺรเทเศ สฺถิตฺวา รชนฺยำ ปฺรานฺตเร ปฺรหริณ: กรฺมฺม กุรฺวฺวนฺติ,
9 In glej, angelj Gospodov pristopi k njim, in slava Gospodova jih obsije; in uplašijo se z velikim strahom.
เตษำ สมีปํ ปรเมศฺวรสฺย ทูต อาคโตฺยปตเสฺถา; ตทา จตุษฺปารฺเศฺว ปรเมศฺวรสฺย เตชส: ปฺรกาศิตตฺวาตฺ เต'ติศศงฺกิเรฯ
10 Pa jim angelj reče: Ne bojte se! kajti glej, oznanjam vam veliko radost, ktera bo vsemu ljudstvu:
ตทา ส ทูต อุวาจ มา ไภษฺฏ ปศฺยตาทฺย ทายูท: ปุเร ยุษฺมนฺนิมิตฺตํ ตฺราตา ปฺรภุ: ขฺรีษฺโฏ'ชนิษฺฏ,
11 Da vam se je rodil danes zveličar, kteri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem.
สรฺเวฺวษำ โลกานำ มหานนฺทชนกมฺ อิมํ มงฺคลวฺฤตฺตานฺตํ ยุษฺมานฺ ชฺญาปยามิฯ
12 In to vam bo znamenje: Našli boste dete povito, da leži v jaslih.
ยูยํ (ตตฺสฺถานํ คตฺวา) วสฺตฺรเวษฺฏิตํ ตํ พาลกํ โคศาลายำ ศยนํ ทฺรกฺษฺยถ ยุษฺมานฺ ปฺรตีทํ จิหฺนํ ภวิษฺยติฯ
13 In na hip se pokaže z angeljem množica nebeške vojske, kteri so Boga hvalili, govoreč:
ทูต อิมำ กถำ กถิตวติ ตตฺรากสฺมาตฺ สฺวรฺคียา: ปฺฤตนา อาคตฺย กถามฺ อิมำ กถยิเตฺวศฺวรสฺย คุณานนฺววาทิษุ: , ยถา,
14 Slava na višavah Bogu, in na zemlji mir; med ljudmi dobra volja.
สรฺโวฺวรฺทฺวฺวไสฺถรีศฺวรสฺย มหิมา สมฺปฺรกาศฺยตำฯ ศานฺติรฺภูยาตฺ ปฺฤถิวฺยาสฺตุ สนฺโตษศฺจ นรานฺ ปฺรติ๚
15 In zgodí se, ko odidejo angelji od njih na nebo, pa rekó pastirji med seboj: Pojdimo do Betlehema, in poglejmo to reč, ki se je zgodila, ki nam jo je povedal Gospod.
ตต: ปรํ เตษำ สนฺนิเธ รฺทูตคเณ สฺวรฺคํ คเต เมษปาลกา: ปรสฺปรมฺ อเวจนฺ อาคจฺฉต ปฺรภุ: ปรเมศฺวโร ยำ ฆฏนำ ชฺญาปิตวานฺ ตสฺยา ยาถรฺยํ ชฺญาตุํ วยมธุนา ไพเตฺลหมฺปุรํ ยาม: ฯ
16 In pridejo jadrno, in najdejo Marijo in Jožefa, in dete, da leží v jaslih.
ปศฺจาตฺ เต ตูรฺณํ วฺรชิตฺวา มริยมํ ยูษผํ โคศาลายำ ศยนํ พาลกญฺจ ททฺฤศุ: ฯ
17 Videvši pa, povedó, kar jim je bilo rečeno za to dete.
อิตฺถํ ทฺฤษฺฏฺวา พาลกสฺยารฺเถ โปฺรกฺตำ สรฺวฺวกถำ เต ปฺราจารยาญฺจกฺรุ: ฯ
18 In vsi, kteri so slišali, začudijo se temu, kar so jim bili povedali pastirji.
ตโต เย โลกา เมษรกฺษกาณำ วทเนภฺยสฺตำ วารฺตฺตำ ศุศฺรุวุเสฺต มหาศฺจรฺยฺยํ เมนิเรฯ
19 A Marija je vse te besede varovala, in zlágala jih je v srcu svojem.
กินฺตุ มริยมฺ เอตตฺสรฺวฺวฆฏนานำ ตาตฺปรฺยฺยํ วิวิจฺย มนสิ สฺถาปยามาสฯ
20 In vrnejo se pastirji, slaveč in hvaleč Boga za vse, kar so slišali in videli, kakor jim je bilo povedano.
ตตฺปศฺจาทฺ ทูตวิชฺญปฺตานุรูปํ ศฺรุตฺวา ทฺฤษฺฏฺวา จ เมษปาลกา อีศฺวรสฺย คุณานุวาทํ ธนฺยวาทญฺจ กุรฺวฺวาณา: ปราวฺฤตฺย ยยุ: ฯ
21 In ko se izpolni osem dnî, da dete obrežejo, pa mu dadó ime Jezus, ktero je bil imenoval angelj, predno se je še začel v telesu.
อถ พาลกสฺย ตฺวกฺเฉทนกาเล'ษฺฏมทิวเส สมุปสฺถิเต ตสฺย ครฺพฺภสฺถิเต: ปุรฺวฺวํ สฺวรฺคียทูโต ยถาชฺญาปยตฺ ตทนุรูปํ เต ตนฺนามเธยํ ยีศุริติ จกฺริเรฯ
22 In ko se izpolnijo dnevi očiščevanja njenega, po postavi Mojzesovej, prineseta ga v Jeruzalem, da ga postavita pred Gospoda,
ตต: ปรํ มูสาลิขิตวฺยวสฺถายา อนุสาเรณ มริยม: ศุจิตฺวกาล อุปสฺถิเต,
23 (Kakor je pisano v postavi Gospodovej: "Vsak samec, kteri odprè maternico, posvetí naj se Gospodu,")
"ปฺรถมช: สรฺวฺว: ปุรุษสนฺตาน: ปรเมศฺวเร สมรฺปฺยตำ," อิติ ปรเมศฺวรสฺย วฺยวสฺถยา
24 In da dasta dar po tem, kar je rečeno v postavi Gospodovej: "Dve grlici ali dva golobiča."
ยีศุํ ปรเมศฺวเร สมรฺปยิตุมฺ ศาสฺตฺรียวิธฺยุกฺตํ กโปตทฺวยํ ปาราวตศาวกทฺวยํ วา พลึ ทาตุํ เต ตํ คฺฤหีตฺวา ยิรูศาลมมฺ อายยุ: ฯ
25 In glej, bil je človek v Jeruzalemu, kteremu je bilo ime Simeon, in ta človek je bil pravičen in pobožen, in čakal je tolažbe Izraelove, in Duh sveti je bil v njem.
ยิรูศาลมฺปุรนิวาสี ศิมิโยนฺนามา ธารฺมฺมิก เอก อาสีตฺ ส อิสฺราเยล: สานฺตฺวนามเปกฺษฺย ตเสฺถา กิญฺจ ปวิตฺร อาตฺมา ตสฺมินฺนาวิรฺภูต: ฯ
26 In razodel mu je bil sveti Duh, da ne bo videl smrti, dokler ne vidi Kristusa Gospoda.
อปรํ ปฺรภุณา ปรเมศฺวเรณาภิษิกฺเต ตฺราตริ ตฺวยา น ทฺฤษฺเฏ ตฺวํ น มริษฺยสีติ วากฺยํ ปวิเตฺรณ อาตฺมนา ตสฺม ปฺรากถฺยตฯ
27 In pride v Duhu v tempelj. In ko prineseta roditelja otroka Jezusa, da storita za-nj po šegi postave,
อปรญฺจ ยทา ยีโศ: ปิตา มาตา จ ตทรฺถํ วฺยวสฺถานุรูปํ กรฺมฺม กรฺตฺตุํ ตํ มนฺทิรมฺ อานินฺยตุสฺตทา
28 Pa ga on vzeme na naročje svoje, in zahvali Boga, in reče:
ศิมิโยนฺ อาตฺมน อากรฺษเณน มนฺทิรมาคตฺย ตํ โกฺรเฑ นิธาย อีศฺวรสฺย ธนฺยวาทํ กฺฤตฺวา กถยามาส, ยถา,
29 Sedaj odpuščaš hlapca svojega, Gospod, po besedi svojej v miru:
เห ปฺรโภ ตว ทาโสยํ นิชวากฺยานุสารต: ฯ อิทานีนฺตุ สกลฺยาโณ ภวตา สํวิสฺฤชฺยตามฺฯ
30 Ker so videle očí moje zveličanje tvoje,
ยต: สกลเทศสฺย ทีปฺตเย ทีปฺติรูปกํฯ
31 Ktero si pripravil pred obličjem vseh narodov;
อิสฺราเยลียโลกสฺย มหาเคารวรูปกํฯ
32 Luč za razsvetljenje poganov, in slavo naroda tvojega Izraelskega.
ยํ ตฺรายกํ ชนานานฺตุ สมฺมุเข ตฺวมชีชน: ฯ เสอว วิทฺยเต'สฺมากํ ธฺรวํ นยนนโคจเร๚
33 A Jožef in mati njegova sta se čudila temu, kar se je govorilo o njem.
ตทานีํ เตโนกฺตา เอตา: สกลา: กถา: ศฺรุตฺวา ตสฺย มาตา ยูษผฺ จ วิสฺมยํ เมนาเตฯ
34 In blagoslovi ju Simeon, in reče Mariji materi njegovej: Glej, ta je postavljen na pad in vstajenje mnogim v Izraelu, in za znamenje, kteremu se bo nasprotovalo:
ตต: ปรํ ศิมิโยนฺ เตภฺย อาศิษํ ทตฺตฺวา ตนฺมาตรํ มริยมมฺ อุวาจ, ปศฺย อิสฺราเยโล วํศมเธฺย พหูนำ ปาตนาโยตฺถาปนาย จ ตถา วิโรธปาตฺรํ ภวิตุํ, พหูนำ คุปฺตมโนคตานำ ปฺรกฏีกรณาย พาลโกยํ นิยุกฺโตสฺติฯ
35 (A tebi samej bo pa prebodel meč dušo!) da se odkrijejo iz mnogih src misli.
ตสฺมาตฺ ตวาปิ ปฺราณา: ศูเลน วฺยตฺสฺยนฺเตฯ
36 In bila je prerokinja Ana, hči Fanuelova, od rodú Azerjevega: ta je bila zeló stara, in sedem let je bila živela z možem po devištvu svojem;
อปรญฺจ อาเศรสฺย วํศียผินูเยโล ทุหิตา หนฺนาขฺยา อติชรตี ภวิษฺยทฺวาทิเนฺยกา ยา วิวาหาตฺ ปรํ สปฺต วตฺสรานฺ ปตฺยา สห นฺยวสตฺ ตโต วิธวา ภูตฺวา จตุรศีติวรฺษวย: ปรฺยฺยนตํ
37 In vdova okoli štiri in osemdesetih let, ktera ni odhajala od tempeljna, in je s postom in molitvami služila Bogu, noč in dan.
มนฺทิเร สฺถิตฺวา ปฺรารฺถโนปวาไสรฺทิวานิศมฺ อีศฺวรมฺ อเสวต สาปิ สฺตฺรี ตสฺมินฺ สมเย มนฺทิรมาคตฺย
38 In ta ravno tisti čas pristopi, in hvalila je Gospoda, in govorila je o njem vsem, kteri so čakali odrešenja v Jeruzalemu.
ปรเมศฺวรสฺย ธนฺยวาทํ จการ, ยิรูศาลมฺปุรวาสิโน ยาวนฺโต โลกา มุกฺติมเปกฺษฺย สฺถิตาสฺตานฺ ยีโศรฺวฺฤตฺตานฺตํ ชฺญาปยามาสฯ
39 In ko vse po postavi Gospodovej dopolnijo, vrnejo se v Galilejo, v mesto svoje Nazaret.
อิตฺถํ ปรเมศฺวรสฺย วฺยวสฺถานุสาเรณ สรฺเวฺวษุ กรฺมฺมสุ กฺฤเตษุ เตา ปุนศฺจ คาลีโล นาสรตฺนามกํ นิชนครํ ปฺรตสฺถาเตฯ
40 A dete je rastlo, in krepčalo se je v duhu, in napolnjevalo se je modrosti; in milost Božja je bila ž njim.
ตตฺปศฺจาทฺ พาลก: ศรีเรณ วฺฤทฺธิเมตฺย ชฺญาเนน ปริปูรฺณ อาตฺมนา ศกฺติมำศฺจ ภวิตุมาเรเภ ตถา ตสฺมินฺ อีศฺวรานุคฺรโห พภูวฯ
41 In hodila sta roditelja njegova vsako leto v Jeruzalem o velikonočnem prazniku.
ตสฺย ปิตา มาตา จ ปฺรติวรฺษํ นิสฺตาโรตฺสวสมเย ยิรูศาลมมฺ อคจฺฉตามฺฯ
42 In ko mu je bilo dvanajst let, in sta bila šla v Jeruzalem po navadi praznika,
อปรญฺจ ยีเศา ทฺวาทศวรฺษวยเสฺก สติ เตา ปรฺวฺวสมยสฺย รีตฺยนุสาเรณ ยิรูศาลมํ คตฺวา
43 In sta dní dokončala, ko sta se onadva vračala, ostal je deček Jezus v Jeruzalemu. In tega ni vedel Jožef in mati njegova.
ปารฺวฺวณํ สมฺปาทฺย ปุนรปิ วฺยาฆุยฺย ยาต: กินฺตุ ยีศุรฺพาลโก ยิรูศาลมิ ติษฺฐติฯ ยูษผฺ ตนฺมาตา จ ตทฺ อวิทิตฺวา
44 Misleč pa, da je pri druščini, prešla sta dan hodá, in iskala sta ga pri sorodnikih in pri znancih.
ส สงฺคิภิ: สห วิทฺยต เอตจฺจ พุทฺวฺวา ทิไนกคมฺยมารฺคํ ชคฺมตุ: ฯ กินฺตุ เศเษ ชฺญาติพนฺธูนำ สมีเป มฺฤคยิตฺวา ตทุทฺเทศมปฺราปฺย
45 In ko ga nista našla, vrneta se v Jeruzalem, iskajoč ga,
เตา ปุนรปิ ยิรูศาลมมฺ ปราวฺฤตฺยาคตฺย ตํ มฺฤคยาญฺจกฺรตุ: ฯ
46 In zgodí se po treh dnéh, da ga najdeta v tempeljnu, da sedí sredi učenikov, ter jih posluša, in jih vprašuje.
อถ ทินตฺรยาตฺ ปรํ ปณฺฑิตานำ มเธฺย เตษำ กถา: ศฺฤณฺวนฺ ตตฺตฺวํ ปฺฤจฺฉํศฺจ มนฺทิเร สมุปวิษฺฏ: ส ตาภฺยำ ทฺฤษฺฏ: ฯ
47 Čudili pa so se vsi, kteri so ga poslušali, razumu njegovemu in odgovorom njegovim.
ตทา ตสฺย พุทฺธฺยา ปฺรตฺยุตฺตไรศฺจ สรฺเวฺว โศฺรตาโร วิสฺมยมาปทฺยนฺเตฯ
48 In ko ga ugledata, zavzemeta se; in reče mu mati njegova: Sin, kaj si nama storil tako? Glej, oče tvoj in jaz sva te z žalostjo iskala.
ตาทฺฤศํ ทฺฤษฺฏฺวา ตสฺย ชนโก ชนนี จ จมจฺจกฺรตุ: กิญฺจ ตสฺย มาตา ตมวทตฺ, เห ปุตฺร, กถมาวำ ปฺรตีตฺถํ สมาจรสฺตฺวมฺ? ปศฺย ตว ปิตาหญฺจ โศกากุเลา สนฺเตา ตฺวามนฺวิจฺฉาว: สฺมฯ
49 Pa jima reče: Kaj, da sta me iskala? Nista li vedela, da moram biti v tem, kar je očeta mojega?
ตต: โสวทตฺ กุโต มามฺ อไนฺวจฺฉตํ? ปิตุรฺคฺฤเห มยา สฺถาตวฺยมฺ เอตตฺ กึ ยุวาภฺยำ น ชฺญายเต?
50 In ona nista razumela besede, ktero jima je rekel.
กินฺตุ เตา ตไสฺยตทฺวากฺยสฺย ตาตฺปรฺยฺยํ โพทฺธุํ นาศกฺนุตำฯ
51 Ter snide ž njima, in pride v Nazaret; in bil jima je pokoren. In mati njegova je varovala vse te besede v srcu svojem.
ตต: ปรํ ส ตาภฺยำ สห นาสรตํ คตฺวา ตโยรฺวศีภูตสฺตเสฺถา กินฺตุ สรฺวฺวา เอตา: กถาสฺตสฺย มาตา มนสิ สฺถาปยามาสฯ
52 In Jezus je napredoval v modrosti in rasti, in v milosti pri Bogu in ljudeh.
อถ ยีโศ รฺพุทฺธิ: ศรีรญฺจ ตถา ตสฺมินฺ อีศฺวรสฺย มานวานาญฺจานุคฺรโห วรฺทฺธิตุมฺ อาเรเภฯ

< Luka 2 >