Luka 16
1 Pravil pa je tudi učencem svojim: Bil je en človek bogat, kteri je imel pristavnika; in tega so bili ovadili pri njem, da mu razsiplje imenje.
Yesuusi ba tamaaretakko, “Issi dure uraas iyappe garssara issi shuumay de7ees. He shuumay ba godaa shaluwa toochchees yaagiya worey keethaawa gakkis.
2 In poklicavši ga, reče mu: Kaj to slišim za te? Daj račun od gospodarstva svojega, ker ne moreš dalje gospodariti.
Keethaaway shuumaa xeegisidi, ‘Taani woygiyabaa si7adinaa? Hizappe neeni ta keethas shuuma gidada oothanaw dandda7onna gisho ta shaluwa taw sheedhdha’ yaagis.
3 A pristavnik reče sam s seboj: Kaj bom storil, ko mi gospodar moj odjemlje gospodarstvo? Kopati ne morem, prositi me je sram.
“He shuumaykka ba wozanan hayssada yaagidi qoppis. ‘Ta goday tana shuumatethaafe wothana hanees, goya aqanaw wolqqi baawa, woossa maanaw yeellayees; yaatin ta waano?
4 Vém, kaj bom storil, da me bodo, kedar bom odstavljen gospodarstva, sprejeli v hiše svoje.
Shuumatethaafe ta wodhdhiya wode asay tana mokkana mela oothanabaa ta erays’ yaagis.
5 In poklicavši vsakega posameznega od dolžnikov gospodarja svojega, reče prvemu: Koliko si dolžen gospodarju mojemu?
“Hessa gisho, iya godaa acoy de7iya asaa issuwa issuwa xeegi ehidi koyro uraakko, ‘Ne bolla ta godaa acoy ay meli de7ii?’ yaagidi oychchis.
6 On pa reče: Sto mer olja. In reče mu: Vzemi svojo pismo, pa sedí hitro, in napiši petdeset.
“I, ‘Laatamu barmeele zayte acoy de7ees’ yaagis. “Shuumay, ‘Wule warqattiya he7e, ellesada, tammu barmeele zayte acoy de7ees gada xaafa’ yaagis.
7 Po tem reče drugemu: A ti koliko si dolžen? On pa reče: Sto korcev pšenice. In velí mu: Vzemi svoje pismo, in napiši osemdeset.
“Hessafe kaallidi nam77anthuwako, ‘New aappuni de7ii?’ yaagis. “I, ‘370 kunttaale gistte acoy de7ees’ yaagis. “Shuumay, “Ne wule warqattiya he7e, ellesada, 296 kunttaale yaagada xaafa’ yaagis.
8 In gospodar pohvali krivičnega hlapca, da je pametno storil. Kajti sinovi tega sveta so pametniji od sinov svetlobe v svojem rodu. (aiōn g165)
Keethaaway ammanettiboonna shuumaa iya bilaamatethaas nashshis. Ha alamiya nayti ase oythan poo7o naytappe aadhdhida wozanaamata. (aiōn g165)
9 Tudi jaz vam pravim: Naredite si prijateljev s krivičnim bogastvom, da vas, kedar ubožate, sprejmó v večna stanovališča. (aiōnios g166)
“Hessa gisho, ta hinttew odays; ha alamiya miishey wuriya wode merinaa keethan mokettana mela ha miishiyara hinttew laggeta shammite. (aiōnios g166)
10 Kdor je v najmanjem zvest, zvest je tudi v velikem; in kdor je v najmanjem krivičen, krivičen je tudi v velikem.
Ubbaafe guuthaban ammanettiday daroban ammanettidayssa gidees. Qassi ubbaafe guuthaban ammanettonnayssi daroban ammanettenna.
11 Če torej v krivičnem bogastvu niste bili zvesti, kdo vam bo zaupal pravično?
Hiza, ha alamiya miishen hintte ammanettonna ixxiko tuma miishe hinttew ooni hadara immanee?
12 In če v tujem niste bili zvesti, kdo vam bo dal, kar je vaše?
Hintte hara asa miishen ammanettonna ixxiko, hintte buzo miishe hinttew ooni immanee?”
13 Noben hlapec ne more dvema gospodoma služiti: ali bo enega sovražil, in drugega ljubil; ali se bo enega držal, in drugega bo zaničeval. Ne morete Bogu služiti in mamonu.
“Issi aylley nam77u godatas haarettanaw dandda7enna. Issuwa ixxiko hankkuwa dosees woykko issuwako shiiqikko hankkuwa kadhees. Hessadakka, hintte Xoossasinne miishes haarettanaw dandda7ekketa.
14 Poslušali so pa vse to tudi Farizeji, kteri so srebro ljubili, ter so ga zasmehovali.
“Miishe dosiya Farisaaweti hessa si7ida wode Yesuusa qelqisidosona.
15 Pa jim reče: Vi ste tisti, kteri se delate pravične pred ljudmí; ali Bog pozná srca vaša: kajti kar je pri ljudéh visoko, gnjusoba je pred Bogom.
I, hinttee hinttena asa sinthan xilliseeta, shin Xoossay hintte wozanaa erees. Asa sinthan bonchchettidayssi Xoossaa sinthan borettidayssa.
16 Zakon in preroki so do Janeza; odtlej se oznanjuje kraljestvo Božje, in vsak s silo va-nj tišči.
“Muse higgeynne nabeta kiitay Yohaannisa gakkanaw hinttew odettishe gam77is. Hessafe guye, Xoossaa kawotethaa Wonggelaa odettishe gam77is. Asi ubbay yaa gelanaw dafettees.
17 Laže je pa nebu in zemlji prejti, nego enej pičici iz zakona izpasti.
Gidoshin, higgiyafe issi laafa pidaaley attanaappe saloynne sa7ay aadhdheyssi kawuyees.
18 Vsak, kdor pustí ženo svojo in se oženi z drugo, prešestvuje; in vsak, kdor popuščeno od moža vzeme, prešestvuje.
“Ba machchiw yeddidi haraa ekkiya ubbay laammees. Ba azinaappe anjjettidaaro ekkeysika laammees” yaagis.
19 Bil je pa neki človek bogat, in oblačil se je v škrlat in tančico, in razveseljeval se je vsak dan sijajno.
“Al77onne alleeqo afila ma77iya, sa7i injjetin gallas gallas ufayssan de7iya issi dure asi de7ees.
20 Bil je pa neki ubožec po imenu Lazar, kteri jo ležal pred vratmi njegovimi, gnôjen,
Hari qassi asatethay kumethi madunxida issi Alaazara geetettiya manqoy he dure uraa karen yegeti attidayssi de7ees.
21 In hrepeneč nasititi se z drobtinami, ktere so padale z mize bogatina; ali tudi psi so dohajali, ter so lizali gnoj njegov
Koshappe denddoyssan dure uraa gaytappe wodhdhiya tiifiya maanaw amottishe de7ees. Hari attoshin, kanati yidi iya madunthaa laaccosona.
22 Zgodí se pa, da ubožec umrè, in odnesó ga angelji na naročje Abrahamovo; umrè pa tudi bogatin, in pokopljejo ga.
“He manqoyka hayqqis; kiitanchchoti iya Abrahaame ki7uwa efidosona. Qassi dure uraykka hayqqidi moogettis.
23 In v peklu, ko je bil v bolečinah, povzdigne očí svoje, in ugleda Abrahama od daleč, in Lazarja na naročji njegovem. (Hadēs g86)
Si7oolen un77ettidi de7ishe dhoqqu gidi haahon Abrahamenne iya ki7on de7iya Alaazara be7is. (Hadēs g86)
24 In on zaklicavši, reče: Oče Abraham! usmili se me, in pošlji Lazarja, naj omoči konec prsta svojega v vodi, in mi jezik ohladí, ker se mučim v tem plamenu.
I, ‘Aawaw Abrahaame, taw qadhettarkii; ha laco taman un77ettada de7iya gisho Alaazari ba biradhdhiya haathan yeddidi ta inxarssa laakothana mela hayyana iya yeddarkki’ yaagidi waassis.
25 Abraham pa reče: Sin! spomeni se, da si ti prejel dobroto svojo v življenji svojem, in ravno tako Lazar slabo. Sedaj pa; on se tolaži, a ti se mučiš.
“Shin Abrahamey iyaakko, ‘Ta na7aw, ne sa7an de7iya wode lo77obaata ekkidayssa, qassi Alaazari iitabata ekkidayssa akeeka. Shin ha77i I hayssan ufayttees, qassi neeni waayettashe de7aasa’ yaagis.
26 In vrh vsega tega, med nami in vami je postavljen prepad velik, da kteri hočejo odtod sniti k vam, ne morejo, in kteri odondod k nam, da ne prehajajo.
Ha ubbaafe aadhdhidi, ‘Haappe hintteko, hinippe haa nuukko aadhdhanaw koyeyssati pinnonna mela nuusinne hinttes giddon gita aafoy de7ees’ yaagis.
27 Pa reče: Prosim te torej, oče, da ga pošlji na mojega očeta dom,
“Dure uray, ‘Aawaw, yaakko Alaazara ta aawa soo kiittana mela ta nena woossays.
28 Ker imam pet bratov: da jim to izpriča, da ne pridejo tudi oni na ta kraj trpljenja.
Taw ichchashu ishati de7idosona, enttika ha waaye bessaa yoonna mela enttaw bidi markkatto’ yaagis.
29 Velí mu Abraham: Mojzesa imajo in preroke; poslušajo naj jih.
“Shin Abrahamey, ‘Enttaw Museranne nabetara de7oosona; entti odiyabaa si7onna’ yaagis.
30 On pa reče: Ne, oče Abraham! nego če kdo od mrtvih pride k njim, potem se bodo spokorili.
“Dure uray, ‘Aawaw Abrahaame, hessatho gidenna; issi asi hayqoppe denddidi biikko entti maarotan gelana’ yaagis.
31 Pa mu reče: Če Mojzesa in prerokov ne poslušajo, ne bodo verovali, če tudi kdo od mrtvih vstane.
“Abrahamey, ‘Musenne nabeta si7onna ixxiko, hari attoshin hayqoppe issi asi denddi odikkoka ammanokkona’ yaagis.”
