< Jakob 1 >
1 Jakob Boga in Gospoda Jezusa Kristusa hlapec, dvanajsterim rodom v raztrosu: zdravi!
2 Za vso radost vam bodi, bratje moji, ako ste padli v mnogotere izkušnjave,
3 Spoznavajoč, da izkušnja vere vaše nareja stanovitnost;
4 Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemur pogrešni.
5 Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, prosi je naj od Boga, kateri vsem daje obilo, in nikomur ne oponaša; in dala se mu bode.
6 Prosi pa naj v veri, brez dvomljenja; kdor namreč dvomi, podoben je valu morskemu, ki ga veter goni in premetava.
7 Naj namreč ne misli tisti človek, da bode kaj dobil od Gospoda;
8 Mož omahljiv je nestanoviten na vseh potih svojih.
9 Ponaša pa naj se brat nizki v visokosti svoji;
10 Bogati pa v ponižnosti svoji, kajti minil bode kakor trave cvet.
11 Kajti vzšlo je solnce z vročino in posušilo je travo, in cvet njen je odpadel, in lepota lica njenega je izginila. Tako bode tudi bogatin zvenil na potih svojih.
12 Blagor možu, kateri prebije izkušnjavo; ker izkušen zadobode venec življenja, katerega je obljubil Gospod njim, ki ga ljubijo.
13 Nihče naj, izkušan, ne reče: Od Boga sem izkušan; kajti Bog je neizkušljiv v hudo, in sam ne izkuša nikogar.
14 Sleherni pa je izkušan, kogar lastna sla vleče in vabi;
15 Potem ko je sla izpočela, rodi pregreho, pregreha pa, ko je dovršena, rodí smrt.
16 Ne tavajte, bratje moji ljubljeni;
17 Vsak dober dar in vsako darilo popolno prihaja dol od očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali osenčanja obrnitve.
18 Po volji svoji nas je rodil po besedi resnice, da bodimo neka prvina stvarî njegovih.
19 Zatorej, bratje moji ljubljeni, bodi vsak človek nagel v poslušanje, počasen v govorjenje, počasen v jezo;
20 Kajti jeza človekova ne dela pravice Božje.
21 Zato odloživši sleherno nesnago in obilost hudobije sprejmite v krotkosti vsajeno besedo, ki more rešiti duše vaše.
22 Bodite pa delalci besede in ne samo poslušalci, ki se sami slepé.
23 Ker če je kdo poslušalec besede, ne pa delalec, on je podoben možu, ki ogleduje v ogledalu rojstva svojega obličje;
24 Pogledal se je namreč in odšel, in hitro je pozabil, kakošen je bil.
25 Kdor pa je pogledal v popolno postavo svobode in v njej ostal on, ki ni postal pozabljiv poslušalec nego delalec dela, on bode srečen v dejanji svojem.
26 Če meni kdo med vami, da je bogaboječ, pa ne brzda jezika svojega, nego vara svoje srce, njegova bogaboječnost je ničeva.
27 Bogaboječnost čista in neoskrunjena pred Bogom in očetom je ta, skrbeti za sirote in vdove v njih stiski, neomadeževanega se braniti od sveta.
