Galačanom 2

1 Po tem črez štirinajst let sem zopet prišel gor v Jeruzalem z Barnabom, vzemši s seboj tudi Tita.

2 Prišel sem pa gor po razodetji in razložil jim evangelj, kterega oznanjam med pogani, a posebej tem, kteri so se za kaj šteli, da kako zastonj ne tečem ali sem tekel.

3 Ali tudi Tit, kteri je bil z menoj in je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže,

4 In to za voljo lažnih bratov, kteri so se vmes vrinili in so zravni prišli izvedovat svobodo našo, ktero imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasužnjili,

5 Kterim se le uro nismo dali v podložnost, da bi resnica evangelja ostala med vami.

6 A od tistih, kteri so se šteli, da so kaj, (kakošni so nekdaj bili, za to mi nič ni; Bog ne gleda, kdo je kdo, ), kajti li, kteri so se za kaj šteli, meni niso nič pridali;

7 Nego nasprot, videvši, da je meni zaupan evangelj neobreze kakor Petru obreze,

8 (Kajti kteri je v Petru delal za aposteljstvo obreze, delal je tudi v meni za pogane),

9 In spoznavši milost, ktera se je meni dala, podali so Jakob in Kefa in Joan, kteri so se šteli za stebre, desnico meni in Barnabu na občinstvo, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo,

10 Samo da se spominjava ubogih, za kar sem se tudi potrudil, da se tako storí.

11 Kedar je pa prišel Peter v Antijohijo, v óči sem proti njemu stopil, ker je bil graje vreden.

12 Kajti predno so prišli neki od Jakoba, jedel je s pogani; a kedar so prišli, umikal se je in odločeval, boječ se tistih, kteri so iz obreze bili.

13 In ž njim so se pohlinili tudi drugi Judje, tako da je tudi Barnaba zavedlo njih hlinjenje.

14 Ali ko sem videl, da ne hodijo prav k evangeljskej resnici, rekel sem Petru pred vsemi: Če ti, kteri si Jud, poganski živiš in ne judovski, zakaj pogane siliš, da živé judovski?

15 Mi smo po po rodu Judje in ne iz poganov grešniki,

16 Pa vedoč, da se ne opravičuje človek z deli postave, nego z vero Jezusa Kristusa, verovali smo tudi mi v Jezusa Kristusa, da bi se opravičili z vero Kristusovo in ne z deli postave, ker se ne bo opravičilo z deli postave vsako meso.

17 Če smo se pa mi, kteri se iščemo opravičiti v Kristusu, našli tudi sami grešniki, jeli je torej Kristus grehu služabnik? Bog ne daj!

18 Ker če to, kar sem podrl, zopet zidam, pokazujem se sam, da sem prestopnik.

19 Kajti jaz sem po postavi umrl postavi, da Bogu živim.

20 S Kristusom sem na križ razpet. Živim pa ne več jaz, nego živi v meni Kristus; kar pa sedaj živim v mesu, v veri živim sina Božjega, kteri me je ljubil in je dal sam sebe za me.

21 Ne zamečem milosti Božje; ker če je po postavi pravica, tedaj je Kristus zastonj umrl.