Apostolska dela 27
1 Kakor je bilo pa sklenjeno, da se imamo po morji odpeljati v Italijo, izročili so Pavla in nekaj drugih jetnikov stotniku, po imenu Juliju, od cesarske trume.
Kane osengʼad wach ni onego okwangʼwa wadhi Italia, Paulo kod joma otwe mamoko noketi e lwet jatend jolweny moro ma nyinge Julias. Ngʼatno ema ne jatend oganda lweny mane iluongo ni Jorit Dala Ruoth.
2 In stopivši na ladjo Adramitsko, da se popeljemo poleg Azijskih krajev, odrinili smo: in bil je z nami Aristarh Macedonec iz Soluna.
Ne wadonjo ei yie moro moa Adramutio mane onego ogow e mier mamoko manie dho nam molworo piny Asia. Bangʼe ne wasiayo yie mi wawuok. Aristarko ja-Makedonia moa Thesalonika bende ne nikodwa.
3 In drugi dan smo prišli v Sidon. In Julij je priljudno ravnal s Pavlom, in dovolil mu je k prijateljem iti in dati si postreči.
Kinyne ne wagowo Sidon, kendo kanyo Julias notimo ngʼwono ni Paulo mi nomiye thuolo mar dhi ir osiepene mondo gimiye gik mane ochando.
4 In ko smo odtod odrinili, peljali smo se za Ciprom, ker so nam bili vetrovi nasproti.
Kane waa kanyo to ne wasiayo yie e nam kendo, to nikech yamo mager ne kudho kochomowa tir, ne waluwo bath chula mar Saipras koma ogengʼore gi yamo.
5 In ko smo morje, ktero je med Cilicijo in Pamfilijo, prepluli, prišli smo v Miro Licijsko.
Kane wasekwangʼ wangʼado ataro mar nam, machiegni kod Kilikia gi Pamfilia, ne wagowo e dho wadh Mura, e piny Lukia.
6 In tu je našel stotnik ladjo Aleksandrijsko, ktera je jadrala v Italijo, in del nas je va-njo.
Kanyo jatend jolweny nonwangʼo yie ja-Aleksandria moro madhi Italia, mi noketowa ei yieno.
7 Ko smo se bili pa mnogo dnî počasi vozili, in komaj proti Gnidu prišli, ker nam veter ni dal, dopluli smo pod Kret pri Salmonu.
Ne wakwangʼ mos gi thagruok kuom ndalo mangʼeny nikech kwangʼ ne rach, eka achien ne wachopo machiegni gi dho wadh Sinido. Kaka yamo koro nomedore ma ok wanyal chome tir, ne wakwangʼ kwagengʼore e bath Krete, mochomore gi sori mar Salmone.
8 In komaj se vozeč mimo njega, prišli smo v neki kraj, kteri se imenuje Dobro Pristanišče, poleg kterega je bilo blizu mesto Laseja.
Ne wamedo kwangʼ gi thagruok ka waluwo bath nam mine wachopo kamoro miluongo ni Mbita Mokwe, but dala mar Lasea.
9 Ko je bilo pa veliko časa prešlo, in je bila vožnja že nevarna, ker je uže tudi post minul, opominjal je Pavel,
Kaka koro ne waseketho seche mathoth, to kwangʼ bende bedo marach, kendo kinde mag Sap Tweyo Chiemo bende nosekadho, Paulo nongʼado rieko ni jokwangʼ kowacho niya,
10 Govoreč jim: Možjé! vidim, da hoče vožnja z nevoljo in veliko izgubo biti, ne le za blago in ladjo, nego tudi za življenje naše.
“Jowadwa, aneno ni ka wawuok ka, to wuodhwani biro bedo marach kendo yiewani kaachiel gi gik motingʼo biro kethore kendo wan bende wanyalo tho.”
11 Ali stotnik je krmarju in gospodarju ladje bolj verjel, nego temu, kar je Pavel pravil.
To jatend jolweny ne ok odewo chik kata winjo gima Paulo ne owacho, makmana nowinjo mana wach wuon yie kod jatend yie.
12 In ker pristanišče ni bilo pripravno za zimovanje, sklenili so skoro vsi, odpeljati se odtod, ne bi li kako mogli priti do Fenike, da bi prezimili v pristanišči Kretskem, ktero gleda proti jugu in zahodnjemu severju.
Dho wath kanyo ne ok ber betie ndalo chwiri, omiyo thoth ji mane wan-go nongʼado wach mondo wadhi nyime gi kwangʼ, ka giparo ni ne wanyalo chopo Foinike mondo wabedie ndalo chwiri. Foinike ne en dho wadh Krete, momanyore gi milambo ma yo podho chiengʼ kod nyandwat ma yo podho chiengʼ.
13 Ko je pa jug potegnil, misleč, da bodo namen dosegli, odrinili so, in peljali so se blizu ob Kretu.
Ka yamb milambo makudho mos nochako kudho, negiparo ni ne giseyudo gima negidwaro kendo ni wuodhgi koro ber, omiyo negibolo nanga e pi mine gichako kwangʼ ka giluwo tiend dho nam mar Krete.
14 Ali ne dolgo po tem se vzdigne njemu nasproti vihar vrtinec, kteri se imenuje Vzhodnji sever.
To kane pok gikwangʼ mabor, yamb ahiti miluongo ni Yurakulo, nochako kudho matek koa e chulano.
15 Ko je pa ladjo zaneslo, in se ni mogla vetru upirati, izročili smo jo valovom, in nosili so nas.
Ahitino nomako yie motame muomo yamono, omiyo ne waweyo mondo yamo olok yie oterwa atera kuma okudho kochomo.
16 Ko nas je pa pod neki otočič, kteri se imenuje Klavda, zaneslo, komaj smo mogli zadržati čolnič;
Kane oyudo wakalo e tiend chula moro matin miluongo ni Kauda, ne wabedo gi pek mar keto yie matin mar resruok kama ber, mondo kik okethre.
17 In ko so ga vzdignili, poslužili so se pripomočkov, in ovili so ladjo; in boječ se, da ne bi na kleče zadeli, spustili so jadra, in tako so se peljali.
Kane chwo mane wan-go osekete ei yie maduongʼ mane wantie, negitweyo yie gi tonde molwore mondo kik obarre. To nikech negiluor ni yie ne nyalo terogi kuonde mathany-thany motimo kuoyo man e dho nam mar Afrika, ne giloro nanga mar yie mi giweye mondo yamo otere atera.
18 Ko nas je pa vihar hudo metal, izmetavali so drugi dan.
Ahiti nomedo goyo yie matek mi kinyne negichako wito gik mane ni ei yie e nam.
19 In tretji dan smo s svojimi rokami ladijno orodje izmetali.
Odiechiengʼ mar adek, ne giwito ei nam gik moko duto michikogo yie.
20 Ko se pa ne solnce ne zvezde niso pokazale več dnî, in ni majhena burja pritiskala, izginilo je uže vsako upanje, da bi se oteli.
Kuom ndalo mangʼeny, ne ok wanyal neno wangʼ chiengʼ kata sulwe, kendo yamo nomedo kudho matek mi geno duto mane oyudo wan-go ni dipo koreswa norumo chuth.
21 In ko se uže dolgo časa ni jedlo, tedaj Pavel, stoječ sredi njih, reče: Imeli bi bili, o možjé! poslušati me in ne odriniti od Kreta, in obvarovati se te nevolje in izgube;
Kane ji koro oseriyo kech kuom ndalo mangʼeny, Paulo nochungʼ malo e nyimgi mowachonegi niya, “Jowadwa ka dine uwinj wachna ma wawe kwangʼ ka waa Krete, to dine utony mi ok uneno chandruok gi lal maduongʼ ma kama.
22 A sedaj vas opominjam, da bodite srčni: kajti nobeno življenje od vas se ne bo izgubilo, razen ladja.
To koro akwayou ni umed bedo gi chir, nikech kata ngʼat achiel kuomu ok bi tho, makmana yie kende ema biro kethore.
23 Prikazal mi se je namreč to noč angelj Božji, kogar sem, in komur služim,
Otieno mokalo, malaika mar Nyasaye, ma an ngʼate, kendo ma atiyone, nochungʼ batha,
24 Govoreč: Ne boj se, Pavel! pred cesarjem imaš stati; in glej, podaril ti je Bog vse, kteri se peljejo s teboj.
mowachona ni, ‘Kik iluor Paulo, ibiro chopo nyaka nyim Kaisar mi yali kuno, nikech Nyasaye osemiyi kuom ngʼwonone, ngima ji duto makwangʼ kodi.’
25 Za to bodite srčni, možjé! ker verujem Bogu, da se bo tako zgodilo, kakor mi je bilo rečeno.
Kuom mano, beduru gi chir, jowadwa, nikech ayie ni Nyasaye biro timo mana kaka nonyisa.
26 Imamo pa na neki otok naleteti.
To ochunore ni yie nyaka moki e chula moro.”
27 Ko je pa štirinajsta noč prišla, in smo se vozili po Jadranskem morji, okoli polnočí zdelo se je mornajem, da jim se bliža neki kraj.
Otieno mar apar gangʼwen ne pod watangni mana e dier Nam mangʼongo mar Mediterania. To kane ochopo odiwuor tir, to jokwangʼ ne paro ni gisechopo e lowo motwo.
28 In izmerivši globočino, najdejo dvajset sežnjev; a ko so malo dalje prišli, in so zopet izmerili globočino, našli so petnajst sežnjev.
Omiyo ne giluto tol motwene kidi e pi, mi giyudo ni tut pigno romo fut mia achiel gi piero ariyo. Bangʼ mano negichako gipime mi ginwangʼo ni en fut piero ochiko.
29 In boječ se, da ne bi na skalnata mesta naleteli, vrgli so s krma štiri mačke, in želeli so, da bi se dan naredil.
Luoro nomakowa ni dipo ka watwomo lwanda. Omiyo negibolo nanga angʼwen yo kachien yie, eka gilemo mondo piny oyawre.
30 Ko so pa mornarji gledali pobegniti iz ladje, in so spustili čolnič v morje, z izgovorom, kakor da hočejo s prednjega konca mačke spustiti,
Jokwangʼ notemo mondo gitony gia e yie, kendo negitemo mondo giket yie matin mar resruok e pi, ka giwuondore ni gidwaro bolo nanga moko yo ka wi yie.
31 Reče Pavel stotniku in vojakom: Če ti ne ostanejo v ladji, to se vi oteti ne morete.
Eka Paulo nowachone jatend jolweny kod jolweny duto niya, “Ka jogi ok osiko kodwa ei yie ka, to ok ubi tony.”
32 Tedaj so vojaki odsekali vrvi čolniču, in pustili so, da je izpadel.
Omiyo jolweny nongʼado tonde ma notwego yie matin mar resruok, mi giweyo yieno okwangʼ modhi.
33 A ko se je uže danilo, prosil je Pavel vse, da naj vzemó jedi, govoreč: Štirinajsti dan je danes, kar čakate in živite brez jedi, ne vzemši ničesar.
Kane piny chiegni yawore, Paulo nosayo jokwangʼ duto mondo ochiem, kowachonegi niya, “Kuom ndalo apar gangʼwen mosekadho, usebedo ka unie chandruok ma ok nunyal chiemo.
34 Za to vas prosim, da vzemite jedí; kajti to je za vaše zdravje: ker nikomur od vas ne bo las z glave spadel.
Koro yieuru koda mondo uchamie gimoro matin mondo ubed mangima. Awachonu ni onge ngʼato kata achiel kuomu mabiro wito kata mana yie wiye achiel.”
35 In ko je to rekel, vzel je kruh, in zahvalil je Boga pred vsemi; in prelomivši, jel je jesti.
Kane osewacho mano, nokawo makati mi ogoyo ni Nyasaye erokamano e nyimgi giduto. Eka nongʼingo makatino mochako chiemo.
36 Tedaj so vsi srčneji postali, in vzeli so tudi oni jedí.
Jogo chunygi noduogo, mi ngʼato ka ngʼato kuomgi nokawo chiemo mondo ocham.
37 Bilo nas je pa vseh duš na ladji dve sto šest in sedemdeset.
Kar romb ji duto mane ni e yie ne gin mia ariyo gi piero abiriyo gauchiel.
38 In ko so se nasitili jedí, olajšali so ladjo, izmetavši žito v morje.
Kane ji duto osechiemo moyiengʼ, ne giwito cham duto modongʼ e nam mondo yie odongʼ mayot.
39 Ko se je pa zdanilo, niso poznali dežele; ugledajo pa neki zaliv, ki je imel breg, na kterega so mislili, ko bi mogli, izvleči ladjo.
Kane piny oseyawore, jokwangʼ ne ok ongʼeyo piny mane gintie, to negineno mbita moro motimo kwoyo; mi giparo mondo gichom yie kuno mondo kanyalore to gimoki bute.
40 In ko so bili mačke vzdignili, prepustili so ladjo morju, odvezavši obenem vrví krmil; in razpeli so prednje jadro po vetru, in vozili so se proti bregu.
Negingʼado tonde motwego nanga mi gibolo e nam bangʼe gingʼado tonde mane omakgo ngai. Bangʼ mano negichungo tanga yo ka wi yie, bangʼe gisiayo yie ka gichomo dho wath.
41 Ko so pa naleteli na kraj, kteri je imel po obéh stranéh morje, zaudarili so z ladjo ob peč; in prednji konec se je nasadil in je ostal trd, a krm se je razbijal od sile valovja.
To gikanyo yie notuomo kuoyo mathany-thany momoko ti. Eka yo ka wiye nomako matek ma ok nyal yukni, kendo apaka nogoyo yo kachien yieno mi obarore matindo tindo.
42 Vojaki pa so se dogovorili, da bodo jetnike pomorili, da ne bi kdo izplaval in pobegnil.
Jolweny ne dwaro nego joma otwe mondo ogengʼ gi kik gigo abal mi giring gitony.
43 Stotnik pa, hoteč Pavla ohraniti, prepové njih naklep, in ukaže, naj tisti, kteri znajo plavati, najprej izkočijo in izidejo na zemljo;
To nikech jatendgi ne dwaro reso ngima Paulo, notamogi ni kik gineg-gi. Nogol chik mondo ngʼato angʼata mane nyalo goyo abal nyaka e dho wath okuong ochikre e pi mondo odhiyo.
44 Drugi pa nekteri na deskah, nekteri pa na kosovih od ladje: in tako se je zgodilo, da so vsi živi izšli na zemljo.
Eka joma odongʼ ne biro luwo bangʼ-gi ka jomoko omako mberni, to moko omako bepe mane owuok e yie mane osebarore. Kamano e kaka ne wachopo e lowo motwo waduto ka wangima.
