Apostolska dela 2
1 In ko pride petdeseti dan, bili so vsi ene misli vkupej.
Ka chiengʼ Pentekost nochopo, noyudo ka gichokore kanyachiel giduto.
2 Kar vstane šum z neba kakor puhanje silnega vetra, in napolni vso hišo, kjer so sedeli.
Apoya nono, koko machalo gi yamb kalausi makudho matek noa e polo mopongʼo ot mane gibetie.
3 Ter prikažejo jim se razdeljeni jeziki kakor ognjeni, in sedejo na vsakega od njih.
Negineno gik machalo gi ligek mach, mane opiyo ewi ngʼato ka ngʼato kuomgi.
4 In vsi se napolnijo Duha svetega, in začnó govoriti v drugih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
Giduto kar rombgi negipongʼ gi Roho Maler, mi gichako wuoyo gi dhok mayoreyore kaka Roho nomiyogi teko mar wuoyo.
5 Prebivali pa so v Jeruzalemu Judje, možjé pobožni, od vsakega naroda, kteri so pod nebom.
E sechego noyudo jo-Yahudi mathoth moluoro Nyasaye ni Jerusalem. Jogi noa e pinje duto manie bwo polo.
6 Ko se je pa zaslišal ta glas, snide se množica, in groza jih obide; kajti slišal je vsak od njih, da govoré v njegovem jeziku.
Kane giwinjo kit kokoni, ji mangʼeny nochokore kanyakla, ka gihum nono, nikech ngʼato ka ngʼato kuomgi ne winjo ka jogo wacho dhogi.
7 In zavzemali so se in čudili, govoreč med seboj: Glej, niso li vsi ti, ki govoré, Galilejci?
Negihum kendo giwuoro, mi gipenjo niya, “Donge joma wuoyogi duto gin jo-Galili?
8 In kako mi slišimo vsak svoj jezik, v kterem smo se rodili?
Ka kamano, to ere kaka ngʼato ka ngʼato kuomwa winjogi mana e dhowa wawegi?
9 Parčani in Medijani in Elamljani, in kteri prebivamo v Mezopotamiji, in pa Judeji in Kapadociji, Pontu in v Aziji,
Kama wantiereni nitie jo-Parthia, Media, Elam, Mesopotamia, Judea, Kapadokia, Ponto, Asia,
10 Frigiji in pa Pamfiliji, Egiptu in v straneh Libije, ktera je pri Cireni, in prišelci iz Rima, Judje in pojudeni,
Frugia, Pamfilia, Misri kod gwenge mag Libya mokiewo gi Kurene; kaachiel gi welo moa Rumi, mane otingʼo jo-Yahudi kod joma moko molokore mondo oluw din jo-Yahudi.
11 Krečani in Arabljani: slišimo, da nam govoré v naših jezikih velika dela Božja.
To moko bende gin jo-Krete gi jo-Arabu. Ere kaka wawinjogi ka gihulo gik madongo ma Nyasaye osetimo e dhowa wawegi!”
12 In vsi so se zavzemali, in strmeli so, govoreč eden drugemu: Kaj če to biti?
Negipenjore ka gihum kendo gidhier nono niya, “Gima timoreni to tiende angʼo?”
13 A drugi so se posmehovali, in govorili so: "Sladkega vinca so se napili."
To jomoko kuomgi nojarogi kawacho niya, “Jogi osemadho kongʼo mangʼeny momerogi.”
14 Tedaj se vstopi Peter z enajsterimi, in povzdigne glas svoj, in reče jim: Možjé Judje in vsi, kteri prebivate okoli Jeruzalema! to vam bodi na znanje, in poslušajte besede moje.
Eka Petro nochungʼ malo, kaachiel gi jopuonjre apar gachiel mamoko, motingʼo dwonde kowuoyo gi jogo niya, “Un jo-Yahudi wetena, kaachiel kod ji duto modak Jerusalem, weuru anyisu tiend wachni. Chikuru itu maber mondo uwinj gima awacho.
15 Ti namreč niso, kakor vi menite, pijani, ko je še le tretja ura dné;
Jogi ok omer kaka uwachono nikech pod en mana sa adek okinyi sani ok ngʼato nyal merie!
16 Nego to je, kar je rečeno po preroku Joelu:
Ooyo, gima timoreni en mana gima Janabi Joel nokoro chon kowacho ni,
17 "In poslednje dní bo, pravi Bog, izlil bom od duha svojega na vse človeštvo, in prerokovali bodo sinovi vaši in hčere vaše; in mladeniči vaši bodo videli prikazni, in starcem vašim se bodo sanjale sanje.
“‘Nyasaye wacho kama: E ndalo giko anaol Roho Maler mara kuom ji duto. Yawuotu gi nyiu nokor wach, jou matindo none fweny, jodongu nolek lek.
18 In tudi na hlapce svoje in na dekle svoje bom tiste dní izlil od duha svojega in prerokovali bodo.
Kata mana jotichna machwo gi mamon, bende naol Roho Maler mara kuomgi ndalono, mi ginikor wach.
19 In pokazal bom čudeže gori na nebu, in znamenja doli na zemlji: kri in ogenj in kajenja dima.
Anatim honni miwuoro e kor polo malo kod ranyisi mathoth e piny mwalo, remo gi mach kod iro madhwolore nobedie.
20 Solnce se bo premenilo v temo, in mesec v kri, predno pride véliki in slavni dan Gospodov.
Wangʼ chiengʼ nolokre mudho to dwe nolokre remo, kapok odiechiengʼ maduongʼ kendo man-gi duongʼ mar Jehova Nyasaye ochopo.
21 In zgodilo se bo, da vsak, kdor bo klical ime Gospodovo, zveličal se bo."
To ngʼato ka ngʼato maluongo nying Jehova Nyasaye noresi!’”
22 Možjé Izraelci! slišali ste te besede: Jezusa Nazarečana, moža, kterega je Bog potrdil med vami z močmí in čudeži in znamenji, ktera je Bog po njem storil med vami, kakor tudi sami véste,
Petro nomedo wachonegi niya, “Un jo-Israel, winjuru wachni: Yesu ja-Nazareth ne Nyasaye ochungo e dieru kaka ngʼat mowinjore miyo luor. Nyasaye notimo honni gi gik malich miwuoro kod ranyisi madongo e dieru kokalo kuome, mana kaka un uwegi ungʼeyo maber.
23 Tega, po posebnem sklepu in previdnosti Božjej izdanega, vzeli ste, in po rokah krivičnikov pribili in umorili;
Yesuni ne ochiw e lwetu kaluwore gi chenro mar Nyasaye kod ngʼeyone mongirore, makmana un kukonyoru gi joma timbegi richo, ne unege ka ugure gi musmal e msalaba.
24 Kterega je Bog obudil, razvezavši vezí smrti, ker ni bilo mogoče, da bi ga bila ona držala,
Kata kamano, Nyasaye nochiere oa kuom joma otho, mi ogonye oa e rem malit mar tho, nikech kata mana tho ne ok nyal loye.
25 Kajti David pravi za-nj: "Gledal sem Gospoda vedno pred seboj, ker je na desnej strani mene, da ne omahnem.
Daudi bende nowuoyo kuome niya, “‘Ne aneno Jehova Nyasaye e nyima ndalo duto. Nikech ka entie e lweta korachwich, to onge gima nyalo yienga.
26 Za to se je oveselilo srce moje, in obradoval se je jezik moj; pa še tudi telo moje bo počivalo v upanji;
Emomiyo chunya mor kendo lewa yot; ringra bende nobed gi geno,
27 Ker ne boš pustil duše moje v peklu, in tudi ne boš dal, da bi svetnik tvoj videl trohnenje. (Hadēs g86)
nikech ok inijwangʼa ei liel, to bende ok niyie Ngʼati Maler ringre tow. (Hadēs g86)
28 Naznanil si mi pota življenja; napolnil me boš z veseljem pred obličjem svojim."
Isenyisa yore mag ngima; kendo inipongʼa gi mor mogundho, ka an e nyimi.’
29 Možjé bratje! naj bo dovoljeno govoriti vam svobodno ob očaku Davidu, da je umrl in pokopan bil, in grob njegov je med nami do tega dné.
“Owetena, anyalo wachonu ka an gichir ni Daudi kwarwa notho mi noyike, kendo liende ni kodwa nyaka kawuono.
30 Prerok torej, in vedoč, da mu je Bog s prisego prisegel, da bo po telesu iz semena ledja njegovega zbudil Kristusa, in ga posadil na prestol njegov:
To kaka ne en janabi, nongʼeyo ni Nyasaye nosesingore e yor kwongʼruok ni enoket achiel kuom nyikwaye e lochne.
31 Videl je naprej, in povedal je za vstajenje Kristusovo, da se duša njegova ni pustila v peklu, in tudi telo njegovo ni videlo trohnenja. (Hadēs g86)
Ne oneno gik mane biro timore nyime, omiyo nowuoyo kuom chier mar Kristo ni ne ok bi jwangʼo ringre ei liel mi ringre tow. (Hadēs g86)
32 Tega Jezusa je Bog obudil, čemur smo mi vsi priče.
Yesuni ema Nyasaye osechiero oa kuom joma otho, kendo wan wawegi wan joneno kuom wachno.
33 Z desnico Božjo torej povišan, in prejemši obljubo svetega Duha od očeta, izlil je to, kar vi sedaj vidite in slišite.
Kaka koro en gi duongʼ, kobet e bad Nyasaye korachwich, Wuoro osemiye Roho Maler mane osingore ni nochiw, kendo oseoro gima koro uneno kendo uwinjoni.”
34 Kajti David ni šel gor na nebesa, nego sam pravi: "Rekel je Gospod gospodu mojemu: Sedí meni na desno,
Daudi owuon to ne ok oidho odhi e polo, to en ema nowacho niya, “‘Ruoth nowachone Ruodha ni, “Bed e bada korachwich,
35 Dokler ne položim sovražnikov tvojih nogam tvojim za podnožje."
nyaka chop aket wasiki e bwo tiendi.”’
36 Za gotovo torej vedi vsa hiša Izraelova, da ga je za Gospoda in Kristusa naredil Bog, tega Jezusa, kterega ste vi križali.
“Emomiyo nyaka ungʼe wachni malongʼo, un jo-Israel duto ni Nyasaye oseketo Yesu mane uguro Ruoth kendo Kristo.”
37 Ko so pa to slišali, zbode jih v srce, ter rekó Petru in drugim aposteljnom: Kaj nam je storiti, možjé bratje?
Kane ji owinjo wachno, chunygi nongʼadonigi bura, mine giwachone Petro kod joote mamoko niya, “Owetewa, en angʼo ma dwatim?”
38 Peter jim pa reče: Spokorite se, in krsti naj se vsakdo izmed vas v ime Jezusa Kristusa za odpuščanje grehov; in prejeli boste dar svetega Duha.
Petro nodwokogi niya, “Weuru richo kendo obatisu ngʼato ka ngʼato, e nying Yesu Kristo, mondo owenu richou. Ka mano otimore, to ubiro nwangʼo Roho Maler kaka mich.
39 Kajti za vas je obljuba, in za otroke vaše, in za vse, kteri so daleč, kterekoli bo poklical Gospod Bog naš.
Singruok mane Nyasaye otimono en maru kaachiel gi nyithindu; kendo en mar ji duto modak kuma bor, ma gin jogo duto ma Ruoth Nyasachwa noluong ire.”
40 In z mnogimi drugimi besedami je pričeval in opominjal jih, govoreč: Otmite se od tega hudobnega roda.
Petro nomedo siemogi gi weche mamoko mathoth; komedo jiwogi kowacho niya, “Tonyuru ua kuom tiengʼ mokethoreni.”
41 Kteri so torej besedo njegovo radi sprejeli, krstili so se; in pridružilo se je tisti dan kake tri tisoči duš.
Joma norwako weche Petro ne obatisi, kendo chiengʼno ji alufu adek nomedore e kwan mar joma oyie kuom Kristo.
42 Bili so pa stanovitni v nauku apostolskem in v družbi in v lomljenji kruha in v molitvah:
Joma oyie kuom Kristo noketo chunygi kuom puonj joote, kendo kuom lalruok, gi ngʼingo makati kod lamo.
43 Obšel pa je vsako dušo strah, in veliko čudežev in znamenj se je godilo po aposteljnih.
Luoro nomako ji duto ka joote ne timo honni gi ranyisi mangʼeny.
44 Vsi pa, kteri so verovali, bili so vkupej, in imeli so vse občno,
Ji duto moyie kuom Kristo noriwore kanyakla kendo negikonyore gi mwandugi duto kaachiel.
45 In lastnine in imenja so prodajali, in razdajali so jih vsem, kakor je kdo potreboval.
Negiloko mwandugi kod gik mane gin-go pesa kendo ne gipogore kaka ne ngʼato ka ngʼato dwaro.
46 In vsak dan so bili stanovitno ene misli v tempeljnu, in lomili so po hišah kruh, in prejemali so jed z veseljem in priprostim srcem,
Negisiko giromo pile ka pile e laru mar hekalu, kendo ne gingʼingo makati e miechgi, ka gichiemo kaachiel gi chuny mamor.
47 Hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu. A Gospod je pridajal cerkvi vsak dan teh, kteri so se zveličevali.
Negisiko gipako Nyasaye, kendo ji duto ne mor kodgi. To Ruoth ne medo kwan mar joma oyie kuom Kristo e chokruokgi pile ka pile.
